Unter den Linden — zgodovinski berlinski bulvar v središču Berlina

Unter den Linden — zgodovinski berlinski bulvar v središču Berlina: od Stadtschlossa in Muzejskega otoka do Brandenburških vrat, bogata arhitektura, lipov drevored in kulturna dediščina.

Unter den Linden ("pod lipami") je znamenit berlinski bulvar v okrožju Mitte v Berlinu, glavnem mestu Nemčije. Ime izvira iz vrst lip (v britanski angleščini lime), ki so bile posajene vzdolž sredinske travnate ploščadi in dajejo ulici njen značilen, urejen videz.

Zgodovina

Podlaga za današnjo ulico sega v 16. stoletje, ko je vojvoda Janez Jurij Brandenburški uredil pot ("uzdo, ki jo je") od mestnega središča do lovišč v Tiergartnu. Leta 1647 je po ukazu "velikega volilca" Friderika Viljema ta pot nadomestil dekorativni bulevar z lipami, ki je potekal od mestne palače Stadtschloss do mestnih vrat.

Med tridesetletno vojno je mestno območje utrpelo spremembe in utrjevanje, zato v delu okoli današnjega trga Bebelplatz prvotnih dreves ni bilo. V 19. stoletju, v obdobju hitre rasti Berlina, je Unter den Linden postala ena najbolj reprezentativnih in prestižnih ulic v mestu.

Leta 1851 je Christian Daniel Rauch ustvaril znameniti konjeniški kip kralja Friderika Velikega, ki ga še danes vidimo na bulvarju. Med gradnjo Nord-Süd-Tunnela za berlinsko železnico S-Bahn (1934/35) so posekali večino lip, nato pa so jih v zadnjih dneh druge svetovne vojne še dodatno uničili ali posekali za ogrevanje. Po vojni so bile lipe znova posajene v petdesetih letih 20. stoletja, vendar jih še vedno ogrožata onesnaženost zraka in problemi z zemljišči ter soljenjem.

V obdobju delitve Nemčije je bil vzhodni del Unter den Linden na območju vzhodnega Berlina; tu so potekale državne slovesnosti in prireditve GDR. Po ponovni združitvi Nemčije so se začeli obsežni obnovitveni projekti: najpomembnejša je bila rekonstrukcija mestne palače Stadtschloss, na mestu katerega je bil nekoč Palast der Republik (podroben arhitekturni in politični spopad glede rušitve in obnove je izzval veliko razprav). Ponovno odprtje obnovljenega Stadtschlossa kot Humboldt Forum je predstavljalo pomemben mejnik v prenovi osi Unter den Linden.

Glavne znamenitosti in stavbe (od vzhoda proti zahodu)

• Brandenburška vrata in Pariser Platz – simbol Berlina in zahodni vhod k Unter den Linden.
• Na začetku ulice se nahaja most Schlossbrücke, ki povezuje bulvar z Lustgartenom in Muzejskim otokom. Od leta 1937 se oštevilčenje stavb začne pri tem mostu.
• Stara komanda (Alte Kommandantur) – sporna replika na naslovu št. 1.
• Arsenal Zeughaus (najstarejša stavba na Unter den Linden, zgrajena med letoma 1695 in 1706) je danes sedež Nemškega zgodovinskega muzeja (št. 2).
• Kronprinzenpalais (nekdanja palača kronistov rodbine Hohenzollernov, št. 3).
• Vojni spomenik Neue Wache (1817, št. 4) – od leta 1993 služi kot osrednji nemški spomenik žrtvam vojn in tiranije; delo arhitekta Karla Friedricha Schinkla.
• Na trgu Bebelplatz najdemo Berlinsko državno opero (znano kot Lindenoper, št. 7) in območje s katedralo svete Hedvige ter Altes Palais (št. 9), nekoč rezidenca cesarja Viljema I.
• Na severni strani stoji glavna stavba Humboldtove univerze (št. 6) z znanima kipoma bratov Humboldt pred vhodom ter hiša I Berlinske državne knjižnice (št. 8).
• Na zahodnem koncu so veleposlaništva, med njimi rusko (nekdanje sovjetsko, št. 63–65) in madžarsko (št. 76) ter znameniti hotel Adlon (št. 77) na vogalu Pariser Platz – hotel je bil po vojni in obdobju propadanja povsem obnovljen na mestu predvojne stavbe.
• Ulico krasijo tudi kipi bratov Humboldt (Alexandra in Wilhelma) ter pruskih vojaških voditeljev, kot sta Scharnhorst in Bülow.

Urbanizem, promet in dogodki

Unter den Linden je osrednja promenada, ki povezuje kulturne institucije, muzeje in državne ustanove. Prometno je ulica pomembna: potekajo tu glavne cestne povezave in javni prevoz, najbolj znana železniška postaja v neposredni bližini je postaja Brandenburger Tor (S- in U-Bahn), območje pa je dobro povezano tudi z avtobusnimi linijami in pešpotmi. Ulica je pogosto prizorišče državnih slovesnosti, vojaških in kulturnih parado ter množičnih protestov ali javnih prireditev.

Pri prenovah in gradbenih posegih so bili večkrat predlagani projekti za izboljšanje pešcev in javnega prostora, vključno z razširitvijo pločnikov, zasaditvami in prenovo javne infrastrukture. Bauprojekt Nord-Süd-Tunnel, omenjen že v 1930-ih, je imel pomemben vpliv na podzemno infrastrukturo Berlina.

Drevesa in okoljski izzivi

Lipeca alej je zgodovinski simbol ulice, vendar so lipe pod pritiskom mestnega onesnaženja, soli, bolezni in starih okvirov korenin. Po drugi svetovni vojni so bile lipe ponovno posajene v 1950-ih, a vzdrževanje je zahtevno: redno menjavanje starih ali poškodovanih dreves, urejanje korenin in izboljšave zemlje so stalna opravila mestnih služb.

Pomen za obiskovalce

Unter den Linden je danes ena najpomembnejših turističnih točk Berlina: obiskovalci pridejo zaradi zgodovine, muzejev, koncertne in operne ponudbe, arhitekture ter bližine Muzejskega otoka in drugih znamenitosti. Sprehod po bulvarju ponudi prenovljeno mešanico preteklosti in sodobnosti — od obnovljenih palač in veleposlaništev do spomenikov, ki pričajo o bogati in včasih burni zgodovini mesta.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je ulica Unter den Linden?

V: Od kod in do kod poteka Unter den Linden?

V: Kdo je naročil zasaditev lip na tem bulvarju?

V: Kaj se je zgodilo z večino teh lip med drugo svetovno vojno?

V: Kdaj se je na tej ulici začelo številčenje?

V: Katere znamenite stavbe se nahajajo na tej ulici?

Išči po črki