Verulamium je bilo pomembno antično mesto v rimski Britaniji, ki je ležalo jugozahodno od današnjega mesta St Albans v Hertfordshiru. V času rimskega imperija je bilo eno večjih urbanih središč na otoku, ob glavni prometnici, in je imelo gospodarsko, upravno in versko vlogo v regiji.
Pomembno prometno vlogo je imela tudi ulica Watling Street je, ki je potekala skozi Verulamium in povezovala naselja po vsej rimski Britaniji. Velik del antičnega poselitvenega območja in okolice je danes zaščiten kot spomeniško območje.
Pred prihodom Rimljanov je na istem kraju stala naselbina plemena Catuvellauni, ki so jo imenovali Verlamion. To ime je eno od zgodnjih zabeleženih imen krajev v Veliki Britaniji, kar kaže na dolgo zgodovino poselitve tega območja.
Upor Boudice in kasnejša obnova
Verulamium so leta 61 n. št. do tal požgali in prebivalce pobili uporniki pod vodstvom Boudica iz rodu Icenov. Arheološke plasti črnega pepela potrjujejo rimske pisne vire o tem dogodku. Kljub uničenju so Rimljani mesto obnovili; do začetka 3. stoletja se je razširilo na približno 125 hektarjev (0,51 km2) in bilo obdano z globokim obzidnim jarkom ter opečnim ali kamnitim obzidjem.
V Verulamiu je bil mučeniško ubit tudi sveti Alban, ki velja za prvega britanskega kristjana mučenca. Njegovo mučeništvo je osnova imena sodobnega mesta St Albans in pomemben del krščanske krajinske dediščine; spomin nanj ohranja St Albans in stolnica v mestu.
Urbanistična struktura in javne stavbe
Mesto je imelo tipične rimske javne zgradbe: rimski forum, baziliko in gledališče. V različnih obdobjih so bila odkrita bogato okrašena stanovanjska in javna poslopja z mozaičnimi tlaki ter ogrevalnimi sistemi (hipokavsti), kar priča o ravni urbanega življenja. Verulamium je utrpela več velikih požarov, znana sta požara okoli let 155 in približno 250 n. št.; mesto so po teh tragedijah vsaj dvakrat obnovili in pomembno prenovili iz kamna in ne iz lesa.
Rimsko obdobje in konec antične rabe
Mesto je bilo v rimskem obdobju obratno živahno, vendar se je po propadu rimskega oblasti v Britaniji v 4.–5. stoletju postopoma zmanjšalo. Proti začetku srednjega veka je antično jedro izgubilo svoj pomen in večina rimskih institucij ni več delovala; območje je bilo v veliki meri zapuščeno v obdobju med 4. in 5. stoletjem.
Arheologija in sodobni ostanki
Velik del rimske naselbina ni bil izkopan, ker je nad njim zraslo sodobno mesto. Kljub temu so na površju in v parku vidni ostanki mestnega obzidja, ostanki term, hipokavstov in mozaičnimi tlemi, ki jih je bilo mogoče razkriti pri izkopavah. Ostanki gledališča ležijo na zemljišču, ki je v lasti grofa Verulama, medtem ko so številni preostali arheološki ostanki pokriti s kmetijskimi zemljišči in še niso bili izkopani.
Arheološka izkopavanja na območju so potekala od 19. stoletja naprej, z intenzivnejšimi raziskavami v 20. stoletju. Pomembni izkopi so prinesli številne predmete — keramične ostanke, kovance, okrasne kamnite detajle in mozaike — ki osvetljujejo vsakdanje življenje in materialno kulturo rimskega mesta. Najdbe so hranjene v lokalnih zbirkah in muzeju.
Verulamium danes
Danes je območje del javnega Verulamium Parka, ki ponuja sprehajalne poti, jezera in informacije o antični preteklosti. V bližini stoji muzej, kjer so na ogled najpomembnejše najdbe, vključno z delci mozaikov, lončenino in drugimi artefakti, ki predstavljajo zgodbo mesta od predromanskega naselja do pozne antike. Mesto in park sta priljubljena tako pri obiskovalcih kot pri raziskovalcih, saj kombinirata naravne lepote in bogato zgodovinsko dediščino.
Verulamium ostaja pomemben arheološki in kulturni spomenik rimske Britanije — del, ki ga je še vedno mogoče raziskovati z nadaljnjimi izkopavanji in raziskavami ter z varstvom in interpretacijo najdb za prihodnje generacije.
