Ičeni: keltsko pleme Norfolka in upor Boudicce
Ičeni: zgodba keltskega plemena v Norfolku, upor Boudicce proti Rimljanom — zgodovina, kultura in tragični upor 60–61 n.št.
Ičeni (pogosto imenovani tudi Iceniji) so bili keltsko pleme, ki je naseljevalo vzhodni del Velike Britanije — predvsem območje današnjega Niorfolka in Suffolka. Bili so del britanske železne dobe in so govorili jezik iz britonske veje keltskih jezikov. Njihova družba je bila pretežno kmečka; ukvarjali so se s poljedelstvom, živinorejo, obrtjo in metalurgijo ter so izkazovali tudi razvito kovinarsko umetnost, kar se kaže v najdbah nakita, orodja in lokalne kovancev.
Rimska invazija in odnosi z Rimom
Cesar Klavdij je leta 43 n. št. začel rimsko zasedbo južne in vzhodne Britanije. Po začetnih spopadih so se Ičeni sprva znašli med nasprotnimi pritiski rimske sile in težnjo po ohranitvi kulturne neodvisnosti. Po končani prvi fazi osvajanja nekatera plemena, med njimi Ičeni, sprejmejo vlogo zaveznikov ali vazalnih prebivalcev Rima, kar jim je omogočilo obdržati del domače oblasti in običajev — vendar je bil ta odnos napet in negotov.
Rimski guverner Publius Ostorius Scapula je okoli leta 47 n. št. začel taktiko razoroževanja in utrjevanja oblasti nad plemeni, s katerimi so Rimljani imeli spore. Gradili so nove utrdbe in poskušali uveljaviti rimsko gospodarstvo in pravni red.
Prasutagus, Boudicca in upor (60–61 n. št.)
Prasutagus, kralj Ičenov, je bil obdržan kot vazalni vladar — po nekaterih zapisih je skušal v oporoko Rimljanom zapustiti del svoje države skupaj z dedičem, vendar so Rimljani njegovo kraljestvo dejansko aneksirali po njegovi smrti. Njegova žena, Boudicca, je bila ključna figura upora: po rimskem nasilnem prevzemu in zlorabi članov Ičenove družine (krvnega kaznovanja, pretepanja in spolnih zlorab, kot jih omenjajo rimski viri) je Boudicca organizirala in vodila obsežen upor med leti 60 in 61 n. št.
Glavne točke upora so bile:
- Napad na Camulodunum (sodobni Colchester), rimljansko kolonijo in simbol rimske oblasti;
- Razdejanje Londinija (sodobni London), kjer so pobili veliko prebivalcev in požgali mestne dele;
- Napad na Verulamium (sodobni St Albans), še eno pomembno rimsko središče.
Posledice in rimska ureditev
Upor Boudicce je bil sicer neuspešen pri izgonu Rimljanov, vendar je močno prizadel rimsko administracijo in pokazal ranljivost rimske uprave v Britaniji. Po zatrtju upora so Rimljani še okrepili svojo vojaško in civilno prisotnost. Ob koncu 1. stoletja je bil v območju Ičenov ustanovljen upravno-civilni center Venta Icenorum, ki se je nahajal v bližini današnje vasi Caistor St Edmund. Venta Icenorum je postala prestolnica njihove civitas (rimskega lokalnega upravnega okraja) in je vsebovala značilnosti rimskega mesta: ulice, javne zgradbe, terme in druge objekte. Ostanki naselja so predmet arheoloških izkopavanj, kjer so odkriti ostanki stavb, ceste in predmeti vsakdanjega življenja.
Kultura, arheologija in dediščina
Ičeni so pustili bogato arheološko zapuščino: najdbe nakitja, orožja, keramike in kovancev, ki pričajo o njihovi umetnosti, trgovskih povezavah in družbeni ureditvi. Njihovi kovanci in okraski kažejo vplive celtske umetnosti in tudi stikov z drugačnejšimi mediteranskimi vzorci. Muzeji v Norfolk in širše v Veliki Britaniji hranijo številne artefakte iz tega obdobja.
Dediščina Boudicce in upora Ičenov je ostala močnen simbol odpora proti zunanji oblasti. V sodobni kulturi je Boudicca pogosto predstavljena kot nacionalni junak; znana je tudi kiparska upodobitev „Boadicea and Her Daughters“ v bližini Westminsterja v Londonu, ki spominja na njen upor.
Zaključek
Ičeni so bili pomembno pleme v zgodovini rimske Britanije: njihova interakcija z Rimskim cesarstvom — od zmogljive avtonomije do nasilne aneksije in uporov — osvetljuje procese rimske kolonizacije, kulturne prilagoditve in odpora. Arheološke raziskave območja Venta Icenorum in najdbe iz vsakdanjega življenja Ičenov še naprej bogatijo naše razumevanje njihove družbe in časa, v katerem so živeli.
keltska plemena na jugu Anglije
Kovanec, ki so ga pred prihodom Rimljanov uporabljali Iceniji.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo so bili Iceniji?
O: Iceniji so bili keltsko pleme, ki je živelo v Veliki Britaniji, na območju današnjega Norfolka in Suffolka.
V: Kdaj je cesar Klavdij napadel Veliko Britanijo?
O: Cesar Klavdij je Veliko Britanijo napadel leta 43 našega štetja.
V: Kdo je bil vladar Ičenov v času rimske invazije?
O: Takrat je bil vladar Ičenov Antedios.
V: Zakaj je bila gospodarska izmenjava med Iceni in Rimljani majhna?
O: Ičenci so se bali izgube kulturne identitete, kar je pomenilo, da so Rimljani na odnos z Ičenci gledali kot na slab odnos.
V: Kaj je leta 47 storil rimski guverner Publij Ostorius Scapula?
O: Rimski guverner Publij Ostorius Scapula se je leta 47 odločil razorožiti plemena, s katerimi so imeli Rimljani slabe odnose, in zgraditi nove rimske utrdbe.
V: Kdo je bila Boudicca in kaj je storila?
O: Boudicca je bila Prasutagova žena, ki je spodbudila Icene in nekaj zavezniških plemen k uporu proti Rimljanom. Ta odpor je potekal v letih 60 in 61, vendar ni bil uspešen.
V: Kje je bilo glavno mesto Ičenov?
O: Ob koncu prvega stoletja so imeli Ičeniji svojo prestolnico, Venta Icenorum, ki se je nahajala v bližini današnje vasi Caistor St Edmund.
Iskati