Mednarodna konvencija o opiju

Mednarodna konvencija o opiju je bila prva pogodba (ali sporazum) o nadzoru drog. Podpisana je bila 23. januarja 1912 v Haagu na Nizozemskem. Združene države Amerike so leta 1909 v Šanghaju na Kitajskem organizirale konferenco 13 držav, imenovano Mednarodna komisija za opij, ker so se ljudje vse bolj pritoževali zaradi trgovine z opijem. Pogodbo so podpisale Nemčija, ZDA, Kitajska, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska, Nizozemska, Perzija, Portugalska, Rusija, Siam in Kitajska. V konvenciji je bilo zapisano, da si bodo "sile pogodbenice po svojih najboljših močeh prizadevale nadzorovati ali poskrbeti za nadzor vseh oseb, ki proizvajajo, uvažajo, prodajajo, distribuirajo in izvažajo morfij, kokain in njune soli, ter zgradb, v katerih te osebe izvajajo takšno industrijo ali trgovino."

Konvencijo so leta 1915 začele izvajati Združene države Amerike, Nizozemska, Kitajska, Honduras in Norveška. Po vsem svetu je začela veljati leta 1919, ko je postala del Versajske pogodbe.

Spremenjena Mednarodna konvencija o opiju je bila podpisana 19. februarja 1925, veljati pa je začela 25. septembra 1928. Uvedla je sistem nadzora, za katerega je skrbel Stalni osrednji odbor za opij, ki je bil del Lige narodov. Egipt je ob podpori Kitajske in Združenih držav Amerike priporočil, da se konvenciji doda prepoved hašiša, pododbor pa je predlagal naslednje besedilo:

Uporaba indijske konoplje in pripravkov, pridobljenih iz nje, je dovoljena le v medicinske in znanstvene namene. Surova smola (charas), ki jo pridobivajo iz ženskih vršičkov kanabisa sativa L, skupaj z različnimi pripravki (hašiš, chira, esrar, diamba itd.), ki so njena osnova, se trenutno ne uporablja v medicinske namene in jo je mogoče uporabiti le v škodljive namene na enak način kot druge droge, zato se je v nobenem primeru ne sme proizvajati, prodajati, z njo trgovati itd.

Indija in druge države se s tem besedilom niso strinjale, saj so se sklicevale na družbene in verske običaje ter na to, da so divje rastoče rastline konoplje na voljo na številnih mestih, zaradi česar bi bilo to težko uveljaviti, zato to besedilo ni bilo nikoli vključeno v končno pogodbo. Sprejet je bil kompromis, ki je prepovedal izvoz indijske konoplje v države, ki so prepovedale njeno uporabo. Države uvoznice so morale izdati potrdila o odobritvi uvoza in navesti, da je pošiljka potrebna "izključno v medicinske ali znanstvene namene". Od pogodbenic je zahtevala tudi, da "izvajajo učinkovit nadzor, ki bo preprečil nezakonit mednarodni promet z indijsko konopljo in zlasti s smolo". Te omejitve so državam še vedno omogočale, da so zlahka dovolile proizvodnjo, notranjo trgovino in uporabo konoplje v rekreativne namene.

Konvencija je bila nadomeščena z Enotno konvencijo o mamilih iz leta 1961.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je bila Mednarodna konvencija o opiju?


O: Mednarodna konvencija o opiju je bila prva pogodba ali sporazum o nadzoru drog. Podpisana je bila 23. januarja 1912 v Haagu na Nizozemskem.

V: Kdo je organiziral Mednarodno komisijo za opij?


O: Združene države Amerike so leta 1909 v Šanghaju na Kitajskem organizirale konferenco med 13 državami, imenovano Mednarodna komisija za opij.

V: Kaj je konvencija povedala o morfiju in kokainu?


O: V konvenciji je bilo zapisano, da "si bodo sile pogodbenice po svojih najboljših močeh prizadevale nadzorovati ali poskrbeti za nadzor vseh oseb, ki proizvajajo, uvažajo, prodajajo, distribuirajo in izvažajo morfij, kokain in njune soli, ter zgradb, v katerih te osebe izvajajo takšno industrijo ali trgovino."

V: Kdaj je začel veljati po vsem svetu?


O: Konvencija je začela veljati po vsem svetu leta 1919, ko je postala del Versajske pogodbe.

V: Kaj je Egipt priporočil, da se doda Konvenciji?


O: Egipt je priporočil, da se Konvenciji doda prepoved hašiša. Indija in druge države se s tem niso strinjale zaradi družbenih in verskih običajev ter divje rastočih rastlin konoplje, ki so na voljo na številnih mestih, kar je oteževalo izvajanje, zato to ni bilo nikoli vključeno v končno pogodbo.
V: Kakšen kompromis je bil sklenjen glede indijske konoplje? O: Sprejet je bil kompromis, ki je prepovedal izvoz indijske konoplje v države, ki so prepovedale njeno uporabo, hkrati pa je od držav uvoznic zahteval, da izdajo potrdila o odobritvi uvoza, v katerih bo navedeno, da so pošiljke potrebne "izključno v medicinske ali znanstvene namene", pogodbenice pa bodo morale izvajati učinkovit nadzor nad nezakonitim mednarodnim prometom z indijsko konopljo in smolo. Te omejitve so državam še vedno omogočale proizvodnjo, notranjo trgovino in rekreacijsko uporabo konoplje.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2023 - License CC3