Velika lakota (Irska)
Velika lakota, velika lakota ali velika lakota je ime za lakoto na Irskem med letoma 1845 in 1852. Zunaj Irske se običajno imenuje irska krompirjeva lakota. Lakoto je povzročila "krompirjeva bolezen", glivi podoben organizem, ki je hitro uničil krompir na Irskem in po vsej Evropi. Na Irskem je bila še posebej huda, saj je bil krompir takrat glavni vir hrane za večino Ircev.
V treh letih od 1846 do 1849 naj bi zaradi lakote ali bolezni umrlo od milijona do 1,5 milijona ljudi. Še milijon ljudi je zaradi lakote postalo beguncev. Veliko ljudi, ki so zapustili Irsko, se je preselilo v Veliko Britanijo, Združene države Amerike, Kanado in Avstralijo.
Na Irskem ta čas imenujejo "stradanje". Krompir je bil edini prizadeti pridelek, vendar je Irska še naprej pridelovala koruzo, pšenico, ječmen in govedino. Vendar so večinoma angleški posestniki s prodajo teh živil drugje ustvarili večji dobiček.
Do konca 17. stoletja je bil krompir razširjen kot dopolnilno in ne glavno živilo. Prehrana je temeljila predvsem na maslu, mleku in žitnih izdelkih. Krompir je postal osnovno živilo revnih, zlasti pozimi. Pomanjkanje genetske variabilnosti med rastlinami krompirja na Irskem je povzročilo pojav bakterije Phytophthora infestans, ki je imela na Irskem uničujoče posledice. Drugi dejavnik je, da so bila gospodarstva tako majhna, da noben drug pridelek razen krompirja ni mogel nahraniti družine.
Od leta 1801 je bila Irska v skladu z Aktom o uniji neposredno upravljana kot del Združenega kraljestva. V 40 letih po uniji so se britanske vlade spopadale s težavami upravljanja države. Nek zgodovinar je izračunal, da je bilo med letoma 1801 in 1845 ustanovljenih 114 komisij in 61 posebnih odborov, ki so preučevali stanje na Irskem. "Njihove ugotovitve so brez izjeme napovedovale katastrofo. Irska je bila na robu lakote, njeno prebivalstvo je hitro naraščalo, tri četrtine delavcev je bilo brezposelnih, stanovanjske razmere so bile grozljive, življenjski standard pa neverjetno nizek. Vzrok je bila monokultura, saj so sadili le en glavni pridelek in dopustili, da je njegova bolezen okužila ves drugi krompir na irskem ozemlju.
Risba Bridget O'Donnell in njenih dveh otrok med lakoto
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je velika lakota?
O: Velika lakota, znana tudi kot velika lakota ali krompirjeva lakota, je bila obdobje množične lakote na Irskem med letoma 1845 in 1852. Povzročil jo je glivi podoben organizem, ki je uničil krompir, ki je bil takrat osnovno živilo za večino Ircev.
V: Koliko ljudi je umrlo med lakoto?
O: V treh letih od leta 1846 do 1849 naj bi zaradi lakote ali bolezni umrlo od 1 do 1,5 milijona ljudi. Poleg tega je zaradi lakote še milijon ljudi postalo beguncev.
V: Kam so se preselili tisti, ki so zapustili Irsko?
O: Veliko ljudi, ki so zapustili Irsko, se je preselilo v Veliko Britanijo (večinoma v Liverpool), Združene države Amerike, Kanado in Avstralijo.
V: Katere druge pridelke so v tem času pridelovali na Irskem?
O: V tem času so na Irskem še vedno pridelovali koruzo, pšenico, ječmen in govedino, čeprav je krompirjeva bolezen uničila krompir kot glavno kulturo.
V: Zakaj je krompir postal osnovno živilo za revne Irce?
O: Krompir je postal osnovno živilo za revne Irce predvsem zato, ker so bila kmetijska gospodarstva tako majhna, da noben drug pridelek razen krompirja ni mogel nahraniti družine, poleg tega pa so ga uporabljali kot dodatno in ne glavno živilo poleg masla, mleka in žitnih izdelkov.
V: Kaj je povzročilo monokulturo na Irskem, ki je pripeljala do lakote?
O: Na Irskem je do lakote prišlo zaradi monokulture, ker so sadili le en glavni pridelek - krompir -, kar je omogočilo, da je njegova bolezen okužila ves drugi krompir na njihovem ozemlju.
V: Kako dolgo so se britanske vlade pred letom 1845 spopadale s težavami, povezanimi z upravljanjem Irske?
O: Med letoma 1801 in 1845 so se britanske vlade 40 let ukvarjale s problemi, povezanimi z upravljanjem Irske, in sicer s 114 komisijami in 61 posebnimi odbori, ki so preučevali stanje na Irskem.
