Brandenburg: zvezna dežela Nemčije — zgodovina, statistika in Potsdam

Brandenburg, zvezna dežela Nemčije: zgodovina od Prusije do DDR, statistika, geografske spremembe in Potsdam kot glavno mesto — ključne informacije za raziskovanje.

Brandenburg je zvezna dežela v Nemčiji. Dežela je bila ponovno ustanovljena leta 1990 po združitvi Nemčije. Njena površina znaša približno 29.056 km², prebivalcev pa je približno 2,6 milijona. Do konca druge svetovne vojne (1945) je bila z 38.278 km² in okoli 3 milijoni prebivalcev največja pokrajina v Prusiji.

Geografija in narava

Brandenburg leži na severovzhodu Nemčije in obsega prostrane ravnice, številne reke in jezera ter bogata močvirnata območja. Pomembni vodni tokovi so Spree in Havel, ki skozi deželo tvorita mrežo kanalov in jezer. Posebno prepoznavno naravno območje je Spreewald — edinstven labirint rečnih rokavov in poplavnih gozdov, vpisan kot biosferni rezervat. Na vzhodu meja s Poljsko, na severu meji na Mecklenburg-Zahodno Pomorjansko (Mecklenburg-Vorpommern), na jugovzhodu na Saško (Sachsen) in na jugozahodu na Saško-Anhaltsko (Sachsen-Anhalt). Sredi Brandenburške krajine leži Berlin, ki je geografsko v središču, vendar ni del dežele.

Krajinska in upravna ureditev

Po upravni reformi je Brandenburg razdeljen na 14 okrožij (Landkreise) in štiri mestne dežele (kreisfreie Städte). Med mestnimi deželami so Potsdam, Cottbus, Brandenburg an der Havel in Frankfurt (Oder). Med pomembnejšimi okrožji so Barnim, Dahme-Spreewald, Elbe-Elster, Havelland, Märkisch-Oderland, Oberhavel, Oberspreewald-Lausitz, Oder-Spree, Ostprignitz-Ruppin, Potsdam-Mittelmark, Prignitz, Spree-Neiße, Teltow-Fläming in Uckermark.

Zgodovina

Brandenburg ima dolgo in pomembno zgodovino. Od srednjega veka je bilo jedro Margraviata Brandenburg, ki je postal ključni del Hohenzollernske države in kasneje osrednji del Prusije. Po drugi svetovni vojni so bile meje in upravna ureditev močno spremenjene; območje je bilo zmanjšano, prebivalstvo je doživelo premike, po vojni pa je območje vstopilo v sestavo Nemške demokratične republike (GDR). Med letoma 1949 in 1952 je obstajala dežela Brandenburg v GDR, nato pa je bila leta 1952 razdeljena na tri Bezirke (Potsdam, Frankfurt in Cottbus). Po ponovni združitvi Nemčije leta 1990 je bila dežela Brandenburg ponovno vzpostavljena kot zvezna dežela (Land).

Gospodarstvo in demografija

Brandenburg je večinoma kmetijsko in gozdno obalno območje z razpršenimi mesti in industrijskimi središči. Pomembne gospodarske panoge so kmetijstvo, gozdarstvo, predelovalna industrija, kemična industrija (npr. v Schwedtu) in rudarstvo rjavega premoga v območju Lausitz (Oberspreewald‑Lausitz), kjer potekajo postopne preobrazbe zaradi opuščanja rjavega premoga in prehoda v obnovljive vire energije. V zadnjih desetletjih so se razvili tudi logistika, raziskave ter turizem (zlasti povezan s kulturno dediščino in naravo).

Brandenburg se je po padcu Berlinskega zidu soočal z izseljevanjem in demografskimi izzivi, vendar so nekatera območja v zadnjih letih stabilizirala ali celo dosegla rahlo rast prebivalstva zaradi bližine Berlina in dobre prometne povezanosti.

Potsdam — glavno mesto in kulturna dediščina

Glavno mesto Brandenburga je Potsdam. Mesto je znano po svojih zgodovinskih palačah in parkih, med katerimi izstopa Sanssouci — poletna rezidenca pruskega kralja Friedricha II. Parki in palače v Potsdamu (ter povezave z Berlinom) tvorijo eno od svetovnih dediščin UNESCO z imenom "Palače in parki v Potsdamu in Berlinu". V Potsdamu je bil leta 1945 v palači Cecilienhof pomemben zasedanje — Potsdamska konferenca, kjer so zavezniške sile razpravljale o povojni ureditvi Evrope.

Potsdam je danes tudi univerzitetno in raziskovalno središče; vanj sodijo univerze in raziskovalni inštituti, ki prispevajo k kulturnemu in gospodarskemu razvoju dežele.

Promet in dostopnost

Brandenburg ima razvejeno mrežo avtocest (Autobahn) in železniških povezav, močno povezanih z Berlinom, kar omogoča dnevno migracijo delovne sile in logistiko blaga. Pri razvoju infrastrukture je pozornost namenjena tudi povezavam z vzhodnoevropskim trgom in izboljšanju regionalnega javnega prevoza.

Turizem

Brandenburg privablja obiskovalce zaradi narave (Spreewald, obsežna jezera, rečne doline), kulturne dediščine (palače, gradu, cerkve) in zgodovinskih krajev. Poleg Potsdama so priljubljena destinacija tudi Spreewald, določen deli Lausitza, Frankfurt (Oder) ob reki Oder in stara mesta z zgodovinskimi jedri.

Opomba: Berlin se nahaja sredi Brandenburške krajine, vendar ni del Brandenburške dežele — Berlin je samostojna mestna dežela.

Mesta in okrožja v Brandenburg

Brandenburg je razdeljen na štirinajst (podeželskih) okrožij (Landkreise),

Barnim Dahme-Spreewald Elbe-Elster Havelland Märkisch-Oderland Oberhavel Oberspreewald-Lausitz

Oder-Spree Ostprignitz-Ruppin Potsdam-Mittelmark Prignitz Spree-Neiße Teltow-Fläming Uckermark

in štiri mestna okrožja (kreisfreie Städte),

1. Brandenburg an der Havel
2. Cottbus
3. Frankfurt (Oder)
4. Potsdam

 

·         v ·         t ·         e Države Nemčije
Države	Baden-Württemberg - Bavarska - Brandenburg - Hessen - Spodnja Saška - Mecklenburg-Predpomorjanska - Severno Porenje-Vestfalija - Porenje-Pfalška - Saarska - Saška - Saška-Anhalt - Schleswig-Holstein - Turingija
Mestne države	Berlin - Bremen - Hamburg
Nekdanje države	Baden - Württemberg-Baden - Württemberg-Hohenzollern

Glavno mesto Potsdam

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Brandenburg?

V: Kdaj je postala država?

V: Kako velika je?

V: Koliko ljudi tam živi?

V: Kakšna je bila velikost in število prebivalcev pred letom 1945?

V: Ali je bila med letoma 1949 in 1952 del Nemške demokratične republike?

V: Katero je glavno mesto Brandenburga?

Išči po črki