Kreisfreie Stadt (definicija): nemška neodvisna mesta z lastno upravo
Kreisfreie Stadt — vodič po nemških neodvisnih mestih z lastno upravo: zgodovina, primeri (München, Bremen), razlike v pristojnostih in pomenu za lokalno upravljanje.
kreisfreie Stadt (množina: kreisfreie Städte) označuje nemška mesta, ki kot samostojne upravne enote opravljajo tudi naloge, ki jih v drugih območjih izvaja deželni okraj (nem. Landkreis). Takšno mesto je upravno neodvisno od okraja in združuje pristojnosti ravni občine in okraja. Danes so kreisfreie Städte najpogosteje večja mesta (velikokrat z več kot 100.000 prebivalci), vendar ta kriterij ni strog — status je rezultat zgodovinskega razvoja in upravnih reform, zato obstajajo tudi manjša mesta z omenjenim statutom in večja mesta, ki ostajajo del okraja.
Kaj pomeni ta status in katere naloge opravlja
Mesto s statusom kreisfreie Stadt prevzame naloge, ki jih običajno izvajajo deželni okraji. Med najpogostejšimi pristojnostmi so:
- upravljanje gradbenih dovoljenj in urbanističnega načrtovanja na ravni okrožja,
- socialne storitve in prejemki (npr. socialna pomoč, varstvo otrok v širšem obsegu),
- upravljanje cest in lokalne prometne infrastrukture,
- javno zdravje in zdravstveni nadzor,
- lokalna policijska uprava in javni red (odvisno od zvezne dežele),
- izdaja nekaterih dovoljenj (npr. registracija vozil) in upravni postopki, ki jih sicer vodi okraj.
Obseg prenesenih nalog se razlikuje med zveznimi deželami; nekatere zadeve (npr. lovske listine) se nikoli ne prenesejo na mesto, druge pa so bile včasih delegirane (npr. ravnanje z odpadki).
Primeri in posebnosti
Med mestnimi deželami (Stadtstaaten) so Hamburg in Berlin, ki sta hkrati zvezni deželi in mestoma. Druga posebna oblika je mestna dežela Bremen (dežela), ki je sestavljena iz dveh ločenih mestnih občin: mesta Bremen in mesta Bremerhaven, ki je oddaljeno približno 60 km severno. V Bremnu živi približno pol milijona ljudi (v širši aglomeraciji približno 1,5 milijona), v Bremerhavnu pa približno 117.000 prebivalcev.
Najmanjše mesto s statutom je Zweibrücken (približno 35.000 prebivalcev), medtem ko je eno največjih mest s tipično mestnim statutom München, kjer živi okoli 1,3 milijona ljudi. Čeprav sta Hamburg in Berlin večja od Münchna, sta zaradi statusa mestnih dežel administrativno posebni enoti.
Ni nujno, da je vsako veliko mesto s več kot 100.000 prebivalci tudi kreisfreie Stadt. Primeri mest, ki imajo več kot 100.000 prebivalcev, a so še vedno del deželnega okraja, so na primer Recklinghausen ali Göttingen.
Vmesne oblike: Große selbständige Stadt
Obstajajo tudi vmesne oblike, kjer mesto prevzame le del nalog okraja. V Nemčiji se za take primere uporablja poimenovanje Große selbständige Stadt (v prevodu veliko samostojno mesto). Zdi se, da se taka ureditev pojavlja predvsem v Spodnjem Saškem. Primeri so: Celle, Cuxhaven, Goslar, Hameln, Hildesheim, Lingen in Lüneburg. Te enote imajo razširjene pristojnosti v primerjavi z običajnimi mestnimi občinami, vendar ne prevzamejo vseh nalog okraja.
Zgodovinski okvir
Status kreisfreie Stadt ima zgodovinske korenine — nekatera mesta izvirajo iz srednjeveških cesarskih mest (Reichsstädte), ki so imela dolgo tradicijo samouprave. V 19. in 20. stoletju so upravne reforme in industrijski razvoj vplivali na nastanek in prilagoditve tega statuta; spremembe se še danes dogajajo z lokalnimi in deželno-nivojskimi reformami.
Primerjava z drugimi državami
Podobne upravne oblike najdemo tudi drugod v svetu, čeprav se natančne pristojnosti razlikujejo. Podobni koncepti so na primer Unitary authorities v Združenem kraljestvu ali neodvisno mesto v Združenih državah Amerike. V vsakem primeru gre za obliko lokalne samouprave, kjer je ena enota odgovorna za funkcije, ki bi jih sicer izvajala večja upravna raven.
Zaključek
Status kreisfreie Stadt pomeni, da mesto združuje naloge občine in okraja, kar prinaša večjo avtonomijo pri upravljanju lokalnih zadev. Ker je ureditev odvisna od zgodovine in državnih reform, se obseg pravic in odgovornosti razlikuje med posameznimi mesti in zveznimi deželami.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je kreisfreie Stadt?
O: Kreisfreie Stadt je nemško mesto, ki ima lastno vlado, neodvisno od vlade naslednje višje ravni oblasti, znane kot Landkreis.
V: Koliko ljudi običajno živi v teh mestih?
O: V večini mest s tem statutom živi 100 000 ljudi ali več.
V: Katero je najmanjše mesto s tem statutom?
O: Najmanjše mesto s statutom Kreisfreie Stadt je Zweibrücken, kjer živi približno 35 000 ljudi.
V: Kateri so primeri večjih mest, ki nimajo tega statuta?
O: Nekatera velika mesta z več kot 100.000 prebivalci, kot sta Recklinghausen in Göttingen, nimajo tega statuta.
V: Ali v drugih državah obstajajo podobni koncepti, kot so kreisfreie Städte?
O: Da, podobni koncepti, kot je koncept svobodnega mesta, so unitarni organi v Združenem kraljestvu in neodvisna mesta v Združenih državah Amerike.
V: Ali je Bremen primer svobodnega mesta?
O: Ne, Bremen dejansko sestavljata dve svobodni mesti - Bremen in Bremerhaven -, vendar se šteje za mestno državo in ne le za eno svobodno mesto.
Iskati