Hildesheim: mesto v Spodnji Saški — zgodovina, znamenitosti, podatki
Hildesheim je mesto v Spodnji Saški v Nemčiji. Leži v okrožju Hildesheim in je približno 30 km jugovzhodno od Hannovra. Mesto leži ob reki Innerste, ki se izliva v reko Leine. Do mesta lahko pridete z avtoceste A7, ki povezuje Kassel, Göttingen in Hannover.
Prebivalstvo: v mestu živi približno 110.000 ljudi.
Zgodovina
Hildesheim ima dolgo in bogato zgodovino. Kot pomembno škofovsko sedež je mesto nastalo v zgodnjem srednjem veku; škofje so v 9.–11. stoletju gradili cerkve in samostane, ki so bistveno vplivali na razcvet mesta. Med najbolj znanimi osebnostmi iz zgodovine mesta je škof Bernward, povezan z umetninami, kot sta Bernwardova vrata in Bernwardov steber.
Hildesheim je utrpel močne poškodbe med drugo svetovno vojno, še posebej ob zračnih napadih v letu 1945, velike dele starega mestnega jedra so uničili. Po vojni so sledile obsežne obnove; del zgodovinske arhitekture so restavrirali, nekatera prizorišča pa so znova zgradili glede na izvirne modele.
Znamenitosti
- Hildesheimska katedrala (Dom): glavna cerkev mesta, znana po Bernwardovih vratih (bronasti reliefi) in drugih srednjeveških zakladih.
- Sveti Mihael (Michaeliskirche): zgodnjeromanska cerkev iz začetka 11. stoletja, cenjena zaradi arhitekture in fresk; skupaj s katedralo spada med UNESCOvo svetovno dediščino.
- Tisočletna vrtnica (Tausendjähriger Rosenstock): znamenito vrtnico pri katedrali, ki naj bi rasla več sto let in je priljubljena turistična atrakcija.
- Trg (Marktplatz) in lesenice: obnovljene hiše s stavbno fasado iz trske in značilna Knochenhaueramtshaus (hiša mesarskega ceha), ki dajejo mestu slikovit videz starega mestnega jedra.
- Muzeji: v mestu delujejo različni muzeji, med njimi je znan Roemer- und Pelizaeus-Museum z arheološkimi in umetniškimi zbirkami.
- Kultura in prireditve: Stadttheater, koncerti, letni sejmi in božični trg so del bogatega kulturnega življenja Hildesheima.
Izobraževanje in gospodarstvo
Hildesheim gosti Univerzo v Hildesheimu (Universität Hildesheim), znano po programih na področju humanistike, medijskih študij in izobraževanja. Gospodarstvo mesta temelji na mešanici storitvenih dejavnosti, izobraževanja, malih in srednjih podjetij ter nekaterih industrijskih panogah (strojništvo, obdelava kovin, informacijske storitve).
Promet in dostopnost
Mesto je dobro povezano po cestni in železniški infrastrukturi. Poleg blizu ležeče avtoceste A7 so na voljo redne železniške povezave do Hannover, Göttingen in drugih večjih mest. Mestno prometno omrežje zajema avtobusne linije, kolesarske poti in dobre pogoje za pešce v starem mestnem jedru.
Praktični podatki za obiskovalce
- Najboljši čas za obisk: pomlad in jesen za prijetno vreme; božični čas privabi veliko obiskovalcev zaradi tradicionalnega božičnega sejma.
- Namestitve in gostinstvo: v mestu so hoteli različnih kategorij, gostilne s tradicionalno nemško kulinariko in moderne kavarne.
- Informacijski centri: turistični informacijskih centrov v mestu nudijo zemljevide, vodnike in podatke o prireditvah ter vodstvih po znamenitostih.
Hildesheim predstavlja zanimivo kombinacijo zgodovinskega pomena, obnovljene arhitekture in sodobnega mestnega življenja, zato je privlačna destinacija za obiskovalce, ki jih zanima zgodovina, umetnost in nemška kulturna dediščina.
Zgodovina
Hildesheim je eno najstarejših mest v severni Nemčiji. Mesto je bilo morda ustanovljeno, ko se je škof iz Elze preselil v brod Innerste, kjer je bil pomemben trg na trgovski poti Hellweg. Naselbina je kmalu prerasla v mesto, ki mu je kralj Oton III. leta 983 podelil tržne pravice. Prvotno je trg potekal na ulici, imenovani Stari trg (Alter Markt), ki obstaja še danes. Prvi trg je bil urejen okoli cerkve svetega Andreja. Ko je mesto postajalo vse večje, je postajala večja tržnica vse pomembnejša. Sedanja tržnica v Hildesheimu je bila narejena na začetku 13. stoletja, ko je imelo mesto približno 5 000 prebivalcev. Ko je Hildesheim leta 1249 dobil mestne pravice, je bil eno največjih mest v severni Nemčiji. Štiri stoletja je Hildesheimu vladala duhovščina, preden je bila zgrajena mestna hiša in so meščani pridobili nekaj vpliva in neodvisnosti. Gradnja sedanje mestne hiše se je začela leta 1268, leta 1367 pa je Hildesheim postal član Hanzeatske zveze. Vojna med meščani in njihovim škofom je drago stala v letih 1519-1523, ko so se spopadli. Leta 1542 je Hildesheim postal protestantski in le katedrala ter nekaj drugih stavb je ostalo v cesarskih (rimskokatoliških) rokah. Več vasi v okolici mesta je prav tako ostalo rimskokatoliških. Leta 1813, po Napoleonovih vojnah, je mesto postalo del Kraljevine Hannover, ki jo je po avstrijsko-pruski vojni leta 1866 kot provinco priključilo Kraljevini Prusiji.
Mesto je bilo med drugo svetovno vojno bombardirano, vendar bombardiranje ni imelo večjega pomena za potek vojne. 28,5 % hiš je bilo uničenih, 44,7 % pa poškodovanih. 26,8 % hiš ni bilo poškodovanih. Središče, ki je do takrat še imelo srednjeveški značaj, je bilo skoraj zravnano z zemljo. Tako kot v številnih mestih je imela prednost hitra gradnja nujno potrebnih stanovanj, na mestu uničenih stavb pa so bile zgrajene betonske konstrukcije. Na srečo je bila večina večjih cerkva, od katerih sta dve zdaj na Unescovem seznamu svetovne dediščine, kmalu po vojni obnovljena v prvotnem slogu. Med vojno je bilo v kleti mestnega obzidja skrito dragoceno gradivo svetovne dediščine. Leta 1978 je bila ustanovljena Univerza v Hildesheimu. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je začela obnova zgodovinskega središča. Nekatere nove betonske stavbe v bližini tržnice so bile porušene. Na njihovem mestu so bile zgrajene replike prvotnih stavb.


Mestna hiša Hildesheim, okoli leta 1895
Zgodovina prebivalstva
Leto | Prebivalstvo |
1400 | približno 6.000 |
1450 | približno 8.000 |
1648 | približno 5.500 |
1803 | 11,108 |
1825 | 12,630 |
1849 | 14,651 |
1871 | 20,801 |
1. decembra 1875 ¹ | 22,581 |
1. decembra 1890 ¹ | 33,481 |
1. december 1900 ¹ | 42,973 |
1. decembra 1910 ¹ | 50,239 |
8. oktober 1919 ¹ | 53,499 |
16. junij 1925 ¹ | 58,522 |
16. junij 1933 ¹ | 62,519 |
17. maj 1939 ¹ | 72,101 |
13. september 1950 ¹ | 65,531 |
6. junij 1961 ¹ | 96,296 |
31. decembra 1970 | 93,400 |
30. junij 1975 | 106,000 |
30. junij 1980 | 102,700 |
30. junij 1985 | 100,900 |
januarja 1989 | 103,512 |
30. junij 1997 | 105,700 |
31. december 2002 | 103,448 |
¹ podatki iz popisa prebivalstva
Slike mesta
·
Knochenhauer-Amtshaus pred uničenjem 22. marca 1945.
·
Andreas, 114 m visok stolp.
·
Tržnica (Markt) na jesenski večer.
·
Cerkev svetega Mavricija.
·
Polkrožne hiše v ulici Kesslerstrasse.
·
Polkrožne hiše v ulici Hinterer Brühl.
Vprašanja in odgovori
V: Kje se nahaja Hildesheim?
O: Hildesheim se nahaja v Spodnji Saški v Nemčiji.
V: V katerem okrožju Nemčije se nahaja Hildesheim?
O: Hildesheim se nahaja v okrožju Hildesheim.
V: Kako daleč je Hildesheim od Hannovra?
O: Hildesheim leži približno 30 km jugovzhodno od Hannovra.
V: Kako se imenuje reka, ki teče skozi Hildesheim?
O: Reka, ki teče skozi Hildesheim, se imenuje reka Innerste.
V: Kolikšno je število prebivalcev Hildesheima?
O: Hildesheim ima približno 110.000 prebivalcev.
V: Kako je do Hildesheima mogoče priti po cesti?
O: Do Hildesheima lahko pridete z avtoceste A7, ki povezuje Kassel, Göttingen in Hannover.
V: Ali se reka Innerste izliva v reko Leine?
O: Da, reka Innerste je manjša reka, ki se izliva v reko Leine.