Baden-Württemberg v Nemčiji: pregled, geografija in prebivalstvo

Baden-Württemberg je zvezna dežela v Nemčiji. Njena površina je 35 752 km², v njej pa živi skoraj 11 milijonov ljudi. Glavno mesto je Stuttgart. Ministrski predsednik je Winfried Kretschmann iz stranke (Bündnis 90/Die Grünen).

Je tretja največja zvezna dežela v Nemčiji. Več prebivalcev imata le Bavarska in Severno Porenje-Vestfalija.

Zvezna dežela leži na jugozahodu Nemčije. Na vzhodu meji na deželo Bavarsko, na severu na zvezni deželi Hessen in Porenje-Pfalško, na zahodu na Francijo (ob reki Ren), na jugu pa na Švico in Avstrijo.

Geografija in narava

Baden-Württemberg pokriva raznoliko pokrajino: od rodovitne Renskega polja in široke doline Rena do hribovitih in gozdenih območij. Glavne naravne enote so:

• Črni gozd (Schwarzwald) na zahodu — znan po gosto zaraščenih hribih, panoramskih cestah in tradicionalnih vasih.
• Swabijska Alb (Schwäbische Alb) na severovzhodu — apnenčasta planota z razgibanimi pečinami, jamami in arheološkimi najdišči.
• Renska nižina ob zahodnem robu, pomembna kot prometno in industrijsko središče.
• Bodensko jezero (Bodensee) na jugozahodu, delno na meji s Švico in Avstrijo, priljubljeno za turizem in vodne športe.

Pomembne reke so Ren (Rhein), ki tvori del zahodne meje dežele, Neckar, ki teče skozi Stuttgart in Mannheim, ter Donava (Donau), katere ena izmed virov leži v tej regiji. Podnebje je pretežno zmerno, z milejšimi zimami v Renski nižini in hladnejšimi razmerami v gorah.

Prebivalstvo in mesta

Dežela ima skoraj 11 milijonov prebivalcev, kar jo uvršča med najbolj gosto naseljene regije Nemčije. Poleg Stuttgarta so pomembna mesta:

• Karlsruhe — sodno in upravno središče, znano po geometrični mreži ulic.
• Mannheim — industrijsko in logistično vozlišče z velikim pristaniščem na Renu.
• Freiburg — univerzitetno mesto ob robu Črnega gozda, znano po trajnostnem razvoju in sončni energiji.
• Heidelberg — zgodovinsko univerzitetno mesto z znanim gradom (Heidelberg Schloss).
• Ulm — mesto z najvišjo cerkveno stolnico v Nemčiji in pomembnim industrijskim jedrom.

Prebivalstvo je kulturno raznoliko; ob tradicionalnih nemških skupnostih je pomemben delež priseljencev in njihovih potomcev, kar bogati kulinariko, trgovino in kulturno življenje.

Gospodarstvo in industrija

Baden-Württemberg je eno gospodarsko najmočnejših zveznih dežel v Nemčiji. Poudarki gospodarstva:

• Močna avtomobilska industrija (Mercedes-Benz, Porsche in številna dobaviteljska podjetja).
• Inženiring, strojništvo, kemijska industrija in visokotehnološke panoge.
• Množica malih in srednjih podjetij (»Mittelstand«), ki pogosto delujejo kot svetovni specializirani proizvajalci.
• Visoka izvozna usmerjenost in močna povezanost z evropskimi trgih preko Rena in cestne ter železniške infrastrukture.

Gospodarska moč se odraža tudi v visokem BDP na prebivalca in nizki stopnji nezaposlenosti v primerjavi z nemškim povprečjem.

Kultura, izobraževanje in turizem

Dežela ima bogato kulturno dediščino, mešanico tradicij regij Baden in Švaba (Württemberg). Govorijo različne narečne skupine (npr. švabsko in alemanško). Pomembne institucije in znamenitosti vključujejo številne univerze in raziskovalne institucije, med katerimi so Univerza Heidelberg (ena najstarejših v Evropi), Univerza Freiburg, Univerza Tübingen ter tehnične univerze v Stuttgartu in Karlsruhu.

Turizem privablja obiskovalce zaradi narave (Črni gozd, Bodensko jezero), gradov in mest z bogato zgodovino (Heidelberg, Freiburg, Maulbronn — znan tudi po samostanu, ki je del svetovne dediščine), kulinarike (švabske specialitete, vinogradništvo ob Renu) ter festivalov in božičnih sejmov.

Promet in infrastruktura

Za Baden-Württemberg so značilne dobra prometna povezljivost in razvito logistično omrežje: avtoceste (Autobahn), gost železniški promet z visoko hitrostjo, pristanišča na Renu (Mannheim) in letališče Stuttgart kot pomembno mednarodno vozlišče. Regija spodbuja tudi trajnostno mobilnost, z razvojem železniških povezav in mestnega prometa.

Zgodovina in upravna struktura

Po drugi svetovni vojni so bila območja današnje dežele razdeljena med zaveznike; leta 1952 so se združile v sedanjo zvezno deželo Baden-Württemberg. Administrativno je dežela razdeljena na okraje (Regierungsbezirke) in okrožja (Landkreise), z močno lokalno samoupravo.

Politika

Baden-Württemberg ima močno politično identiteto; v zadnjih desetletjih so pomembno vlogo igrale tako krščansko-demokratske kot tudi okoljevarstvene stranke. Winfried Kretschmann je znan kot prvi ministrski predsednik iz stranke Zelenih (Bündnis 90/Die Grünen), kar je pokazalo spremembo v volilnih vzorcih in večji poudarek na trajnostni politiki.

Zaključek

Baden-Württemberg je regija z raznolikim naravnim okoljem, močnim gospodarstvom, bogato kulturo in visokim standardom izobraževanja. Zaradi svoje lokacije ob meji z več državami in odlične infrastrukture igra pomembno vlogo v nemškem in evropskem gospodarskem in kulturnem prostoru.

Turizem

Črni gozd, Švabski Albi in Bodensko jezero so svetovno znane počitniške regije. Najvišja gora je Feldberg (1492 m).

Poleg glavnega mesta Stuttgart so v Baden-Württembergu pomembna še naslednja mesta: Freiburg, Heidelberg, Rastatt, Karlsruhe, Mannheim, Ulm, Ravensburg in Heilbronn.

Pomembne reke v državi so Donava, Neckar in Ren.

Ruševine gradu Weinsberg

Vprašanja in odgovori

V: Kako se imenuje dežela na jugozahodu Nemčije?

V: Kako velika je Baden-Württemberg v primerjavi z drugimi nemškimi državami?

V: Katera so nekatera največja mesta v Baden-Württembergu?

V: Kdo je ministrski predsednik Baden-Württemberga?

V: Katere države mejijo na Baden-Württemberg?

V: Koliko ljudi živi v Baden-Wurrtembergu leta 2017?

V: Kako se je uvrstil na lestvici indeksa človekovega razvoja med vsemi zveznimi deželami v Nemčiji za leto 2017 ?

Išči po črki