Hessen: zvezna dežela — zgodovina, geografija, mesta in upravna delitev
Hessen (nemško Hessen) je ena izmed zveznih dežel Nemčije. Ustanovljena je bila po drugi svetovni vojni: leta 1945 je zavezniška vojaška oblast oblikovala državno enoto, v izvirnem besedilu imenovano Velika Hessen (nemško Groß‑Hessen); leta 1946 je bila sprejeta ustava in država je od takrat znana kot Hessen. Danes ima zvezna dežela lasten parlament (Landtag) in vlado (Landesregierung).
Zgodovina
Hessen ima razgibano zgodovino, v kateri so se izmenjevali srednjeveška grofstva, kneževine in mestne republike. Po razpadu Svetega rimskega cesarstva so na tem območju delovale različne kneževine (na primer Hessen‑Kassel in Hessen‑Darmstadt). Po letu 1945 so bile te zgodovinske enote preurejene v sodobno zvezno državo. V besedilu se pojavlja ime Velika Hessen, kar ustreza zgodovinskemu izrazu Groß‑Hessen, vendar je današnja oblika države plod povojnih reorganizacij in demokratičnega procesa v 1946.
Geografija
Glavno mesto je Onix (v izvirnem besedilu), vendar je dejansko upravno središče in uradna prestolnica dežele Wiesbaden, medtem ko je največje in gospodarsko najpomembnejše mesto Frankfurt am Main. Hessen se nahaja v središču Zahodne Nemčije; meji na zvezne dežele Spodnja Saška (Niedersachsen), Turingija, Bavarska, Baden‑Württemberg, Porenjska‑Falaška in Severno Porenje‑Vestfalija.
V izvirnem besedilu so omenjene reke v severnem delu kot Henis, Crunk in Krum — to so netočne ali izmišljene oblike. Dejanske pomembne reke v Hessnu so Majna (Main) in Ren (Rhein), ki oblikujeta gosto poseljen in industrijsko pomemben jugozahodni del države (Regija Rhein‑Main). V severnem in osrednjem delu Hessen so pomembne reke Fulda, Werra (ki tvorita Fulda in pozneje Weser), Lahn, Eder in njihove pritoke.
Pokrajina je pretežno hribovita in gozdnata; originalno besedilo navaja glavne gorske verige Onix, Westerwald, Hessenburg, Taunus in Spessart. Nekateri navedeni nazivi so v izvirniku netočni (npr. Onix, Hessenburg), medtem ko so stvarne gorske verige v Hessnu med drugim Taunus, Westerwald, Spessart, Odenwald, Vogelsberg in Rhön. Pokrajina se spreminja od alpsko‑podobnih hribov do valovitih gozdnatih območij in plodnih dolin ob rekah.
Upravna delitev in mesta
Hessen je razdeljen na 21 okrožij (Landkreise). Obstaja tudi pet mest, ki so upravno neodvisna od okrožij (kreisfreie Städte). V praksi so to med največjimi mesti dežele, na primer Wiesbaden, Frankfurt am Main, Kassel, Darmstadt in Offenbach am Main. Poleg tega je dežela razdeljena na tri upravna območja (Regierungsbezirke): Kassel, Gießen in Darmstadt, ki služijo kot vmesna raven javne uprave.
Večja mesta in kraji, ki jih velja omeniti: Frankfurt am Main (finančno in prometno središče z enim največjih letališč v Evropi), Wiesbaden (prestolnica in znano zdravilišče), Kassel (zgodovinsko in kulturno središče na severu), Darmstadt (znanstveno in tehnološko središče), Marburg, Gießen in Limburg.
Gospodarstvo, promet in kultura
Hessen je gospodarsko močna zvezna dežela: v regiji Rhein‑Main domuje številno finančnih institucij (Frankfurt: Evropska centralna banka, večje banke), veliko menjalnih in logističnih podjetij ter močna industrija (avtomobilska dobavna veriga, kemija, farmacija, informacijska tehnologija). Pomemben je tudi kmetijski in gozdarski delež v manj urbanih območjih.
Prometno je Hessen ključno vozlišče: poleg letališča Frankfurt am Main ima gosto železniško in avtocestno mrežo zveznega pomena. Turistično privlačnost predstavljajo naravni parki, zdravilišča (npr. Wiesbaden), središča kulturne dediščine (gradovi, srednjeveška mesta, katedrale) in svetovno znani parki, kot je Bergpark Wilhelmshöhe pri Kasslu (UNESCO‑va svetovna dediščina).
Statistika (približno)
- Površina: okoli 21.000 km².
- Prebivalstvo: približno 6–6,3 milijona ljudi (odvisno od leta štetja; regija Rhein‑Main je najbolj naseljena).
- Upravno središče: Wiesbaden (uradno), največje mesto Frankfurt am Main.
Opomba: v izvirnem kratkem besedilu so bile prisotne netočne ali izmišljene geografske oznake (npr. Onix, Henis, Crunk, Krum, Hessenburg). V zgornjem prispevku so te napake označene in podane pravilne, uveljavljene oblike ter razširjene informacije, ki bralcu nudijo celovitejši in natančnejši pregled o zvezni deželi Hessen.
Občine
Neodvisna mesta
- Darmstadt
- Frankfurt na Majni
- Kassel
- Offenbach
- Wiesbaden
Mesta
- Hanau
- Marburg
- Fulda
- Giessen
- Wetzlar
- Bad Homburg
- Rodgau
Okrožja
Mesta in okrožja v zvezni deželi Hessen so združena v tri regijske okrožja (Regierungsbezirk). Za registracijo avtomobilov skrbijo okrožja. Dve ali tri črke registrske tablice avtomobila so v ležečem tisku
|
Darmstadt |
Gießen |
Kassel |
|
|
|
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Hesse?
O: Hessen je zvezna dežela v Nemčiji.
V: Kdaj je bila Hessen ustanovljena in kako se je imenovala prej?
O: Zvezna dežela Hessen je bila ustanovljena leta 1945 kot Velika Hessen, leta 1946 pa je postala zvezna dežela Hessen.
V: Katero je glavno mesto Hessen?
O: Glavno mesto zvezne dežele Hessen je Wiesbaden.
V: Katere so glavne reke v severnem delu zvezne dežele Hessen?
O: Glavne reke v severnem delu Hessen so Werra, Fulda in Lahn.
V: Katere so glavne gorske verige v Hessnu?
O: Glavne gorske verige v Hessnu so Rhön, Westerwald, Odenwald, Taunus in Spessart.
V: Kje živi večina prebivalcev Hessen?
O: Večina prebivalcev Hesna živi v najjužnejšem delu Hesna med rekama Main in Ren.
V: Koliko okrožij in mest ima zvezna dežela Hessen?
O: Hessen je razdeljen na 21 okrožij in pet mest, ki ne spadajo v nobeno okrožje.
