Regierungsbezirk – upravna regija v Nemčiji: opredelitev in delitev
Regierungsbezirk: kaj je upravna regija v Nemčiji, kako se deli na okrožja, kdo jo vodi in primeri 22 regij v Bundesländern — jasen in informativen pregled.
Regierungsbezirk je vladna regija v Nemčiji, uporabljena kot upravna raven v nekaterih zveznih deželah (Bundesländer). Gre za vmesno raven državne uprave med državami (Bundesländern) in okrožji (Kreise), ki združuje več okrožij zaradi učinkovitejše izvedbe državnih nalog in regionalnega načrtovanja.
Regierungsbezirke se delijo na okrožja (Kreise), bodisi deželna okrožja (Landkreise) bodisi mestna okrožja: mesta, ki so samostojna okrožja (kreisfreie Städte). Upravno središče Regierungsbezirk predstavlja Bezirksregierung, ki jo vodi imenovani Regierungspräsident. Ta organ ni zakonodajni organ, temveč izvršilni — izvaja in nadzira naloge deželne (državne) uprave znotraj območja regije.
Delitev in trenutna razširjenost
Vse zvezne dežele Nemčije nimajo te upravne ravni; nekatere dežele so neposredno razdeljene na okrožja brez vmesne stopnje. Trenutno so štiri zvezne dežele razdeljene na skupno 19 Regierungsbezirke:
- Baden‑Württemberg (4): Stuttgart, Karlsruhe, Freiburg, Tübingen
- Bayern (Bavaria) (7): Oberbayern, Niederbayern, Oberpfalz, Oberfranken, Mittelfranken, Unterfranken, Schwaben
- Hessen (3): Darmstadt, Gießen, Kassel
- Nordrhein‑Westfalen (5): Arnsberg, Detmold, Düsseldorf, Köln, Münster
Velikost in število prebivalcev se močno razlikujeta ter sta odvisna od gostote naseljenosti in zgodovinske razdelitve; primer: Regierungsbezirk Düsseldorf ima okoli 5.255.000 prebivalcev, medtem ko ima Regierungsbezirk Gießen približno 1.065.000 prebivalcev.
Funkcije in pristojnosti
- Nadzor nad izvajanjem državnih zakonov in predpisov v okrožjih ter nad občinami.
- Regionalno načrtovanje (prostorsko načrtovanje, prometna infrastruktura, gospodarstvo).
- Usklajevanje nalog na področjih šolstva, gradbeništva, varstva okolja, kmetijstva in civilne zaščite.
- Izdajanje nekaterih upravnih dovoljenj in odobritev, izvajanje nadzora nad lokalnimi upravami ter koordinacija med državnim in lokalnim nivojem.
Pravna narava in upravljanje
Regierungsbezirk ni oblika samouprave (ni voljenega parlamenta regije), temveč decentralizirana enota državne uprave; vodja (Regierungspräsident) je običajno imenovan s strani deželne vlade. Sedišče Bezirksregierung se nahaja v večjem mestu regije in deluje kot izvršen in nadzorni organ dežele na regionalni ravni.
Krajša zgodovina in spremembe
Ustanavljanje upravnih regij sega v 19. stoletje (pruske in druge deželne upravne reforme). V zadnjih desetletjih so nekatere zvezne dežele svojo upravno strukturo reorganizirale ali Regierungsbezirke ukinile, zato se število in razporeditev teh regij skozi čas spreminjata. Ukinjanje ali ohranjanje te ravni je odvisno od regionalnih upravnih potreb in političnih odločitev posamezne dežele.
Opomba: Izrazi in organizacija se lahko razlikujejo med deželami (v nekaterih primerih se uporabljajo tudi druga imena za podobne upravne enote), zato je pri primerjavi upravnih struktur smiselno upoštevati zvezno-deželne posebnosti.
Zgodovina
Prve Regierungsbezirke je ustanovila Kraljevina Prusija leta 1808/16, ki je svoje pokrajine razdelila na 25 Regierungsbezirke. Regierungsbezirke Severnega Porenja-Vestfalije so neposredno nadaljevanje tistih, ki so bile ustanovljene leta 1815. Druge dežele Nemškega cesarstva so ustanovile podobne enote, imenovane Kreishauptmannschaft (na Saškem) ali Kreis (na Bavarskem in v Württembergu) (ne smemo jih zamenjevati z današnjimi Kreis ali Landkreis). V času tretjega rajha je nacistična vlada poenotila poimenovanje; od takrat se vse te enote imenujejo Regierungsbezirk.
1. januarja 2000 je zvezna dežela Porenje-Pfalška razpustila svoje tri Regierungsbezirke Koblenz, Rheinhessen-Pfalz in Trier - zaposleni in premoženje treh Bezirksregierungen so bili preoblikovani v tri javne organe, pristojne za celotno deželo, od katerih je vsak pokrival del nekdanjih pristojnosti Bezirksregierungen.
1. januarja 2004 je Saška-Anhalt razpustila svoje tri Regierungsbezirke: Dessau, Halle in Magdeburg. Naloge zdaj opravlja deželni upravni organ (Landesverwaltungsamt) s tremi uradi na nekdanjih sedežih Bezirksregierungen.
Spodnja Saška je 1. januarja 2005 razpustila štiri deželne uprave (Regierungsbezirke): Braunschweig, Hannover, Lüneburg in Weser-Ems.
Leta 2005 je Severno Porenje-Vestfalija načrtovala ukinitev svojih petih Regierungsbezirke in ustanovitev treh samoupravnih enot. Stari regijski okrožji "pruskega tipa" niso imeli organov samouprave.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Regierungsbezirk?
O: Regierungsbezirk je vladna regija v Nemčiji v nekaterih zveznih deželah, ki je razdeljena na okrožja.
V: Kateri sta dve vrsti okrožij, ki se nahajata v Regierungsbezirke?
O: Dve vrsti okrožij v Regierungsbezirke sta Landkreise in mestna okrožja, to so mesta, ki so samostojna okrožja (kreisfreie Städte).
V: Kdo upravlja Regierungsbezirk?
O: Regierungsbezirk upravlja Bezirksregierung, vodi pa ga Regierungspräsident.
V: Ali imajo vse zvezne dežele Regierungsbezirke?
O: Ne, vse zvezne dežele nimajo tega pododdelka. Nekatere so neposredno razdeljene na okrožja.
V: Koliko dežel je trenutno razdeljenih na Regierungsbezirke?
O: Trenutno je pet dežel razdeljenih na 22 Regierungsbezirke.
V: Kolikšno je število prebivalcev v različnih regijskih enotah?
O: Razpon števila prebivalcev različnih Regierungsbezirke je od 5 255 000 (Düsseldorf) do 1 065 000 (Gießen).
V: Kdo je vodja Regierungsbezirk?
O: Vodja Regierungsbezirk je regijski predsednik (Regierungspräsident).
Iskati