Nemčija je razdeljena na 401 upravno okrožje. Od tega je 294 podeželskih okrožij (nem. Landkreise) in 107 Kreisfreie Städte (mestna okrožja), ki so navedena ločeno v Seznamu nemških mestnih okrožij.
Definicija in vloga
Mestna okrožja so običajno večja mesta z lastno lokalno upravo. Podeželska okrožja zagotavljajo skupne storitve za manjše občine, mesto in vasi v določenem geografskem območju, kjer posamezne občine same ne bi imele dovolj sredstev ali strokovne kadrovske zmogljivosti za nekatere naloge. Zato okrožje prevzame naloge, ki presegajo zmogljivosti posameznih krajev.
Uprava in politična struktura
Vsako podeželsko okrožje vodi izvoljen odbor (Kreistag) in izvršni organ, ki ga je vodja okrožja. Vodstvena funkcija se v različnih zveznih deželah imenuje Landrat ali Landrätin, v nekaterih primerih pa tudi Kreisdirektor. Odbori in vodje okrožij so običajno izvoljeni na neposrednih volitvah v rednih časovnih intervalih (pogosto na 5 let), vendar se podrobnosti razlikujejo glede na zakonodajo posamezne zvezne dežele (Landesrecht).
Naloge podeželskih okrožij
Podeželska okrožja običajno odgovarjajo za:
- upravljanje in vzdrževanje okrajnih cest (Kreisstraßen),
- organizacijo javnega prevoza na območju okrožja,
- upravljanje srednjih šol in nekaterih drugih izobraževalnih institucij,
- socialno varstvo in pomoč (npr. socialne storitve, varstvo mladine),
- zdravstveno varstvo na okrajnem nivoju, podporo bolnišnicam in javnemu zdravju,
- odvoz in ravnanje z odpadki ter okoljske storitve,
- upravljanje registracije vozil (Kfz-Zulassung) in prometnih zadev,
- prostorsko načrtovanje, varstvo narave in gradbene zadeve v širšem merilu kot posamezne občine.
Financiranje okrožij prihaja iz kombinacije lokalnih prispevkov, državnih transferjev in lastnih virov (npr. dajatve in storitvene takse).
Sistemi združevanja manjših občin
V nekaterih zveznih deželah so majhne občine združene v skupne upravne enote, da bi učinkoviteje zagotavljale storitve. Pogosti pojmi so ämter (čeprav se "amt" ne uporablja vedno) in v nekaterih regijah tudi Samtgemeinden (npr. v Spodnji Saški). Če je občina dovolj velika ali ima ustrezne zmogljivosti, je lahko amtfrei — torej ni del takega združenja in ureja svoje zadeve samostojno.
Višja raven uprave: Regierungsbezirk
V nekaterih zveznih deželah obstaja dodatna vmesna raven uprave, imenovana regierungsbezirk (vladno okrožje). Več mestnih in podeželskih okrožij je povezanih v en regierungsbezirk, ki skrbi za naloge, ki zahtevajo koordinacijo na širšem območju — na primer regionalno prostorsko načrtovanje, večje infrastrukturne projekte in nadzor izvajanja državnih predpisov.
Razlike med zveznimi deželami in razvoj
Podrobnosti organizacije in poimenovanja se razlikujejo po deželah. Nekatere dežele imajo številne majhne enote združene v Ämter ali Samtgemeinden, medtem ko so v drugih občine bolj samostojne. V zgodovini so bile v Nemčiji večje reforme okrajnih meja (npr. v 60. in 70. letih 20. stoletja ter občasne kasnejše spremembe), ko so se okraji združevali ali razdeljevali, da bi izboljšali upravljanje in učinkovitost.
Praktične posledice za prebivalce
Za prebivalce pomeni pripadnost podeželskemu okrožju predvsem dostop do skupnih storitev (šole, socialna pomoč, ceste, registracija vozil itd.) in včasih tudi nižje stroške zaradi učinkovitejše organizacije. Hkrati to lahko pomeni, da so nekatere odločitve sprejete na nivoju, ki je oddaljen od lokalnega kraja, zato je pomembno delovanje lokalne zastopanosti v okrajnih organih.
Število in seznam
Skupno število upravnih okrožij v Nemčiji je 401 (294 podeželskih + 107 mestnih). Seznam posameznih podeželskih okrožij vključuje raznolik nabor po velikosti in prebivalstvu ter se redno posodablja ob spremembah upravnih mej ali reformah. Za seznam mestnih okrožij si oglejte ločen seznam mestnih okrožij.