Schleswig-Holstein: pregled najsevernejše nemške zvezne dežele

Schleswig-Holstein je najsevernejša od 16 zveznih dežel v Nemčiji. Dansko ime je Slesvig-Holsten, nizkosasko ime je Sleswig-Holsteen in frizijsko ime je Sleeswyk-Holstein.

Šlezvik-Holstein na severu meji na Dansko, na zahodu na Severno morje, na vzhodu na Baltsko morje in Mecklenburg-Predpomorjansko, na jugu pa na Spodnjo Saško in Hamburg. Glavno mesto te dežele je Kiel.

Obstajajo 4 samostojna mesta:

Kiel – glavno mesto in pomorsko središče.
Lübeck – zgodovinsko mesto Hanze, znano po starem mestnem jedru.
Flensburg – obmejno mesto proti Danski z močno pomorsko tradicijo.
Neumünster – industrijsko in upravno središče v osrednjem delu dežele.

Geografija in narava

Schleswig-Holstein je specifično oblikovan s stiki morij in ravnicami: Severno morje z zaščitenim obalnim pasom in plitvinami (Wadden), ter Baltsko morje z zalivi, otoki in polotoki. Na zahodu so značilne plitve plime in mulji, ki so del UNESCO-vsebinskega območja Wadden Sea. Notranjost dežele vključuje hribovite predele Holsteinische Schweiz (Holsteinska Švica) z jezeri ter obsežne kmetijske površine.

Krajine in otoki

Znani otoki na Severnm morju: Sylt, Föhr, Amrum – priljubljeni za turizem in naravo.
Na Baltskem morju izstopa otok Fehmarn ter priljubljena pristanišča in plaže na močvirnatih in peščenih obalah.
Območja z mokrišči, pomorskimi travniki in ptičjimi rezervati so pomembna za biotsko raznovrstnost.

Zgodovina na kratko

Dežela leži na meji germanskih in nordijskih vplivov, zato je zgodovina prepletena z danskim in nemškim dogajanjem. V 19. stoletju so bili Šlezvik in Holštajn predmet sporov med Dansko in Nemčijo; po konfliktih leta 1864 sta regijo osvojili Prusija in Avstro-Ogrska, kasneje pa je potekalo ločevanje in plebiscit (1920), po katerem je severni del Šlezvika pripadel Danski. Tekom 20. stoletja je regija postala nemška zvezna dežela z razvito pomorsko in industrijsko tradicijo.

Prebivalstvo, jeziki in kultura

Prebivalstvo je razpršeno med mesti in vaškimi področji. Poleg nemškega jezika so v regiji prisotne tudi jezikovne manjšine: dansko govoreča skupnost in severnofrizijska skupnost, ki imata posebno zaščito. Prav tako se pojavlja nizkosaski (Plattdeutsch) kot narečje z lokalnim pomenom. Kulturno je regija znana po pomorstvu, tradicionalni arhitekturi, obmorskih festivalih in kulinariki (morski sadeži, ribe).

Gospodarstvo in infrastruktura

Gospodarstvo temelji na kombinaciji:

pomorstvo in ladjedelništvo (pomorska industrija, pristanišča Kiel, Lübeck-Travemünde);
kmetijstvo in prehrambna industrija;
turizem, zlasti obmorski in naravni turizem;
obnovljivi viri energije, predvsem vetrne elektrarne na kopnem in morju.

Pomembna prometna povezava je Kiel Canal (Nord-Ostsee-Kanal), ki povezuje Baltsko in Severno morje ter je ena najbolj prometnih umetnih plovnih poti na svetu. Glavne avtoceste, železniške proge in trajektne linije povezujejo regijo z notranjostjo Nemčije in Skandinavijo.

Politična ureditev

Schleswig-Holstein je zvezna dežela z lastnim Landtagom (deželni parlament) in vlado, ki upravlja regionalne zadeve v skladu z nemško zvezno ustavo. Politično življenje pogosto zaznamujejo koalicije med več strankami; posebnost je SSW (South Schleswig Voter Federation), lista, ki zastopa dansko in frizijsko manjšino in je izvzeta iz 5-odstotnega volilnega praga v deželnih volitvah.

Turizem in prireditve

Kieler Woche – ena največjih svetovnih jadralnih prireditev in pomorski festival.
Lübeck z zgodovinskim mestnim jedrom (staro mestno jedro, cerkve, mestna vrata) privablja obiskovalce in ima močno kulturno dediščino.
Obmorski kurorti, plaže in naravni parki privabljajo turiste skozi vse leto, zlasti poleti.

Zaščita okolja in izzivi

Regija se sooča z izzivi, kot so varstvo obalnih območij pred dvigom morske gladine, ohranjanje občutljivih ekosistemov Wadden Sea ter uravnotežen razvoj turizma in kmetijstva. Hkrati je cilj spodbujanje trajnostnih energetskih rešitev in varstva narave.

Schleswig-Holstein je torej dežela z izrazito pomorsko identiteto, bogato zgodovino povezav med Nemčijo in Skandinavijo, raznolikimi naravnimi območji ter pomembno vlogo v pomorskem prometu in obnovljivih oblikah energije.

Podeželje

Pokrajina je nižinska in skoraj brez gora. Najvišja nadmorska višina v državi je Bungsberg, ki meri le 168 metrov. Veliko je jezer, zlasti v vzhodnem delu zvezne dežele Holstein, ki se imenuje Holsteinische Schweiz ("Holsteinska Švica") ali Schweiziann-Schwezalia. Tanko ime ima zato, ker je tu veliko majhnih gora, ki so nastale v zadnji ledeni dobi.

Holsteinska Švica z Bungsberga