Škotsko višavje: zgodovinska regija, geologija, Veliki Glen in Grampiani
Škotsko višavje je zgodovinska regija na Škotskem. To je območje severno od Highland Boundary Fault. Prelom ločuje trde magmatske in metamorfne kamnine na severu od mehkejših sedimentnih kamnin Škotskega nižavja na jugu.
Visokogorje je razdeljeno na dva dela. Veliki Glen ločuje gorovje Grampian na jugovzhodu od severozahodnega višavja.
Geologija in nastanek pokrajine
Škotsko višavje ima eno najstarejših in geološko najbolj raznolikih podlag v Evropi. Prelom Highland Boundary Fault nastane kot meja med starimi prekambrijskimi in paleozojskimi metamorfnimi in magmatskimi kamninami na severu ter mlajšimi sedimentnimi kamninami na jugu. V višavju so razširjene vrste kamnin, kot so Lewisian gnejs, Torridonian peščenjak in Dalradijske skrilavosti, ki so bile preoblikovane med kaledonsko orogenezo pred več sto milijoni let.
Vpliv več ledenih obdobij je oblikoval današnjo podobo: ledeniki so izdolbli doline in jezera (lochi), pustili U-oblike dolin, článaste grebene in morene. Tipične značilnosti so strme gore, globoki jezeri (najbolj znan je Loch Ness) in številni fjordni zalivi ob zahodni obali.
Veliki Glen
Veliki Glen je dolga razpoka in dolina, ki teče približno od Fort Williama do Invernessa. V dolini ležijo večja jezera, med njimi Loch Linnhe, Loch Lochy, Loch Oich in najbolj znani Loch Ness. Dolina je geološko povezana z velikim prelomom (Great Glen Fault) in jo je med ledenimi obdobji poglobil ledenik. Po dolini poteka tudi Caledonian Canal, inženirsko delo iz začetka 19. stoletja, ki povezuje obalo zahodno in vzhodno Škotske ter olajša plovbo med lochi.
Gorovje Grampian in najvišje vrhove
Gorovje Grampian (Grampiani) zavzema južni in osrednji del višavja ter vključuje več odsekov, kot so Cairngorms in Buchan. Najvišji vrh v Združenem kraljestvu, Ben Nevis (1.345 m), leži na jugozahodnem robu višavja. V regiji je veliko gora, ki jih planinci poznajo kot "Munros" — to so vrhovi nad 3.000 čevljev (914,4 m), trenutno jih je okoli 282.
Podnebje, rastje in živalstvo
Podnebje v višavju je oceansko, vendar hladnejše in bolj vlažno kot na jugu. Zime so lahko ostre z obilico snega v višjih legah, poletja pa so kratka in hladna. Tipična rastja sta šota in brusničje/heather, v nižjih legah pa preostanki pridobljenega škotskega piničnega (Caledonian) gozda z nabrežnimi borovci in hrasti. Živalstvo vključuje rdečega jelena, gamsa, lisico, pa tudi ptice kot so orli (npr. zlatorog), črnoglavka in pernatice kot capercaillie.
Človek, kultura in zgodovina
Višavje ima bogato kulturno zgodovino: prej je bila tam prevladujoča galsko govoreča kultura z močno strukturirano klansko družbo. V 17. in 18. stoletju so dogodki, kot so upori Jakobitov in pozneje Highland Clearances, močno spremenili demografsko sliko — mnogi prebivalci so bili prisilno preseljeni ali odšli v mesta in tujino. Tradicionalna obrti so bila kmetijstvo (crofting), gozdarstvo in pašništvo. Danes regija živi predvsem od turizma, destilarništva viskija in omejenega kmetovanja.
Turizem in zaščita narave
Škotsko višavje je priljubljena destinacija za planinarje, ljubitelje narave in tiste, ki iščejo osamljene pokrajine. Obiskovalci prihajajo zaradi pohodništva, plezanja, smučanja, opazovanja divjih živali in legend (npr. skrivnost pošasti iz Loch Ness). Najpomembnejši varstveni ukrepi vključujejo nacionalne parke, predvsem Cairngorms National Park (največji v VB), ter številna lokalna zaščitena območja in rezervate, ki varujejo redke habitate in avtohtone vrste.
Škotsko višavje ostaja območje velike geološke, ekološke in kulturne vrednosti — ostaja manj poseljeno in divje v primerjavi z drugimi deli Velike Britanije, zato privlači obiskovalce, ki iščejo naravno lepoto in bogato zgodovinsko ozadje.
Glavne geografske delitve Škotske
Obraz Ben Nevisa z opombami
Prebivalstvo
Območje je na splošno redko poseljeno, s številnimi gorskimi verigami, med katerimi je tudi najvišja gora na Britanskem otočju, Ben Nevis.
Pred 19. stoletjem je bilo v višavju veliko več prebivalcev, vendar je to območje iz več razlogov danes eno najbolj redko poseljenih v Evropi. Povprečna gostota prebivalstva v višavju in na otokih je manjša kot na Švedskem, Norveškem, Papui Novi Gvineji in v Argentini.
Razlogi za nizko število prebivalcev so med drugim surova narava dežele. Na to so vplivali tudi prepoved tradicionalnega načina življenja v višavju po jakobitski vstaji leta 1745, zloglasno praznjenje višavja in množično preseljevanje v mesta med industrijsko revolucijo.
Prebivalci te regije se tradicionalno imenujejo gorniki.
Religija
Tako kot škotski otoki je tudi višavje trdnjava protestantskih cerkva. Obstaja Kirk (nacionalna Škotska prezbiterijanska cerkev), vendar so Wee Frees (Svobodna cerkev Škotske, več različic) značilna vera za višavje in otoke. Za ta območja je značilno starodavno spoštovanje sobote.
Topološka karta osrednje Škotske. Nižja nadmorska višina (zelenkasta) je ločena od višjih nadmorskih višin (rjavkasta) z linijo preloma.
