Galilejsko jezero (Tiberijsko jezero) – največje sladkovodno jezero v Izraelu

Galilejsko jezero je največje sladkovodno jezero v Izraelu, s približno 53 kilometri obsega, okoli 21 kilometrov dolgo in do 13 kilometrov široko. Njegova skupna površina je približno 166 km², največja globina pa približno 43 metrov. Z višino okoli 209 metrov pod morsko gladino je najnižje ležeče sladkovodno jezero na Zemlji in drugo najnižje ležeče jezero na svetu za Mrtvim morjem, ki je slano jezero. To ni pravo morje - ime "morje" izhaja iz dolge tradicije in svetopisemske rabe izraza.

Na sodobnih zemljevidih ga pogosto najdemo pod imeni Galilejsko jezero ali Tiberijsko jezero v regiji Galileja. V sodobni hebrejščini je znano kot Yam Kinneret (pomoč-info) (ים כנרת), kar pomeni "Morje Kinneret" (4 Mz 34,11; Jozue 13,27). Po imenu rodovitne ravnice zahodno od jezera so ga v preteklosti imenovali tudi Genezareško jezero ali Genezareško morje (Lk 5,1). Arabsko ime za jezero je Buhairet Tabarija (help-info) (بحيرة طبريا), kar pomeni Tiberijsko jezero. Druga zgodovinska imena vključujejo Ginnosar, Chinnerotsko jezero, Tiberijsko jezero (rimsko) in Genezareške vode.

Geografija in hidrologija

Glavni pritok jezera je reka Jordan, ki vanj priteka na severu in izteka na jugu. Poleg Jordana ga napaja več podzemnih izvirov in manjših pritokov. Jezero leži v globoki tektonski razpoki, znani kot Veliki jordanski razpoklinski dolini, ki je nastala zaradi premikanja afriške in arabske tektonske plošče. Zaradi te tektonske dejavnosti so na tem področju pogosti potresi in so v preteklosti zabeleženi tudi primeri vulkanske dejavnosti v širši regiji.

Podnebje, vremenske razmere in nevihte

Jezero leži v izredno nizki legi znotraj obkrožene razvodne doline, zato so vremenske spremembe lahko ostre: hladnejši zračni masi, ki se spuščajo po okoliških hribih, se mešajo s toplejšim zrakom nad jezerom in pogosto povzročajo hitre nevihte z močnimi pihi in valovi. Prav ta pojav stoji za znano svetopisemsko zgodbo o Jezusu, ki je umiril nevihto. Nevihtne razmere so še danes pomemben dejavnik za plovbo in ribištvo na jezeru.

Življenjski prostor in ribištvo

Jezero je znano po bogatem ribjem svetu; kot že v času Nove zaveze je pogosto omenjeno zaradi obilice rib, še posebej pa je priljubljena tako imenovana "riba svetega Petra" — lokalna tilapija (tilapija). Ob obalah jezero podpira številne življenjske skupnosti, vključno z rastiščem trstja, močvirnimi območji in obalnimi travniki, ki so pomembni za ptice selivke in lokalno biodiverziteto.

Zgodovina, arheologija in kultura

Ob obali jezera se nahajajo številna pomembna arheološka in verska središča: Tiberija, Kapernaum, Magdala in druga mesta, povezana z zgodovinskimi in svetopisemskimi dogodki. Jezero ima bogato zgodovino ribištva, pomorstva in kmetijstva ter je dolgo služilo kot kulturno središče za prebivalce Galileje.

Turizem in rekreacija

Danes je Galilejsko jezero priljubljena turistična destinacija z možnostmi plovbe, ribolova, kopanja, pohodništva po okoliških hribih in obiskov zgodovinskih najdišč. Obalna mesta ponujajo restavracije, kjer se pogosto strežejo sveže ulovljene ribe, vključno z znano tilapijo.

Okoljski izzivi in upravljanje vode

Glavni izzivi so nihanja vodostaja zaradi izhlapevanja, sezonskih sprememb in izkoriščanja vodnih virov. V preteklosti je bil vodostaj jezera predmet intenzivnega upravljanja kot enega glavnih virov pitne vode za regijo. Zaradi črpanja, podnebnih sprememb in onesnaževanja so bile uvedene različne zaščitne in upravljavske ukrepe za ohranjanje kakovosti vode, habitatov in ribjih populacij.

Galilejsko jezero ostaja naravni in kulturni biser regije: pomembno kot rezervoar sladke vode, kot zgodovinski in verski simbol ter kot prostor za rekreacijo in naravoslovno raziskovanje.

Zgodovina in sveto pismo

Galilejsko jezero leži na starodavni cesti Via Maris, ki je povezovala Egipt s severnimi cesarstvi. Grki, Hasmonejci in Rimljani so tu ustanovili mesta in naselbine: Gadara, Hippos, Tiberias in druge. Zgodovinar iz 1. stoletja Flavij Jožef je pisal o veliki ribiški industriji v tem času, saj je v jezeru redno delovalo 230 čolnov.

Velik del Jezusovega službovanja je potekal na obali Galilejskega jezera. V tistih časih je bilo okoli jezera veliko naselij in vasi ter veliko trgovine in prevozov z ladjami. Evangeliji po Marku (1,14-20), Mateju (4,18-22) in Luku (5,1-11) pripovedujejo, kako je Jezus z obale Galilejskega jezera dobil štiri apostole: ribiča Simona in njegovega brata Andreja ter brata Janeza in Jakoba. Enega od Jezusovih znamenitih naukov, pridigo na gori, je imel na hribu s pogledom na jezero. Tu je bilo zabeleženih tudi veliko njegovih čudežev: hoja po vodi, umiritev nevihte, nahranitev pet tisoč ljudi in številni drugi.

Leta 135 je bil zatrt drugi judovski upor proti Rimljanom, imenovan upor Bar Kokhbe. Rimljani so se odzvali tako, da so vse Jude izgnali iz Jeruzalema in jim ne dovolili, da bi se vrnili. Središče judovske kulture in učenosti se je tako preselilo na območje reke Kinneret, zlasti v mesto Tiberias.

V času Bizantinskega cesarstva je jezero zaradi svojega pomena v Jezusovem življenju postalo glavni cilj krščanskih romarjev. Zaradi tega se je razvila turistična industrija s turističnimi paketi in številnimi udobnimi gostišči.

Srednji vek

Jezero je izgubilo pomen, ko so Bizantinci izgubili nadzor nad njim. Območje je prišlo pod nadzor umajadskega kalifata in poznejših islamskih cesarstev. Z izjemo Tiberiase so večja mesta postopoma začela ostajati prazna. Leta 1187 je Saladin v bitki pri Hattinu premagal križarske vojske, predvsem zato, ker je križarje odrezal od dragocene sladke vode Galilejskega jezera.

Sodobni časi

Leta 1909 so judovski pionirji zgradili prvo zadružno kmečko vas (kibuc) Kvutzat Kinneret, ki je judovske priseljence usposabljala za kmetovanje in kmetijstvo. Kinneret je bil središče kibucne kulture zgodnjega sionizma.

Leta 1923 je bila s sporazumom med Združenim kraljestvom in Francijo določena meja med britanskim mandatom Palestina in francoskim mandatom Sirija. Britanci so Francozom predali južno Golansko višino v zameno za severno Jordansko dolino. Meja je bila ponovno določena tako, da sta obe strani reke Jordan in celotno Galilejsko jezero, vključno z 10 metrov širokim pasom ob severovzhodni obali, postali del Palestine [1]. V razdelitvenem načrtu ZN iz leta 1947 je bilo to območje vključeno v judovsko državo.

Med arabsko-izraelsko vojno leta 1948 je Sirija zasedla severovzhodno obalo jezera. Leta 1967 je država Izrael v šestdnevni vojni prevzela nadzor nad celotnim Galilejskim jezerom in Golanom. Sirija še vedno zahteva severovzhodno obalo morja [2] in trdi, da je del Golanskih višin.

Izraelski državni vodovod, zgrajen leta 1964, odvaja vodo iz jezera v izraelska naselja in je vir večine pitne vode v državi. Izrael z vodo iz jezera oskrbuje tudi Zahodni breg in Jordanijo (v skladu s pogoji izraelsko-jordanske mirovne pogodbe). Zaradi večjega povpraševanja po vodi in nekaterih suhih zim se je gladina vode znižala, kar je včasih nevarno.

Danes je turizem na tem območju spet zelo pomemben. Celotno Galilejsko jezero je priljubljeno počitniško območje. Številne zgodovinske in duhovne znamenitosti ob jezeru, zlasti glavno mesto Tiberias, vsako leto obišče na milijone domačih in tujih turistov. Druge gospodarske dejavnosti vključujejo ribolov v jezeru in kmetijstvo, zlasti banan, v rodovitnem pasu zemlje, ki ga obdaja.

Glavna znamenitost je mesto, kjer se voda Kinnereta izliva v reko Jordan. Tisoče romarjev z vsega sveta vsako leto pride tja, da bi se (ponovno) krstili.

Galilejsko jezero


Ribič v Galilejskem jezeru, 1890-1900

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Galilejsko morje?

V: Kako veliko je Galilejsko jezero?

V: Ali je Galilejsko jezero resnično morje?

V: Katera so druga imena za Galilejsko jezero?

V: Kateri je njegov glavni vir?

Išči po črki