Banana je skupno ime za vrsto sadeža in tudi ime za zelnate rastline, ki ga gojijo. Te rastline spadajo v rod Musa. Doma so v tropskem območju jugovzhodne Azije. Banane so sadje z značilno podolgovato obliko, z lupino, ki dozori iz zelene v rumeno (ali rjavo), ter mehkim in pogosto sladkim mesom.
Izvor, razširjenost in zgodovina gojenja
Domnevajo, da so banane za prehrano prvič gojili na Papui Novi Gvineji. Od tod so se zaradi prilagodljivosti na tropsko podnebje razširile po jugovzhodni Aziji in pozneje v Afriko, Amerike in Oceanijo. Danes jih gojijo v tropskih regijah po vsem svetu. Velik pomen ima komercialna pridelava za izvoz, pa tudi lokalna poraba v državah pridelovalkah.
Botanične značilnosti
Banane so botanično zelnate večletne rastline s pseudo debelom, ki nastane iz tesno zloženih listnih glav. Plodovi so botanično gledano vrsta jagodičevja. Rastejo v grozdih (trsih), pri čemer lahko en trs vsebuje več deset plodov. Rastlina pogosto tvori razmnoževalne izrastke (sukulente) ob osnovi, ki omogočajo vegetativno razmnoževanje.
Vrste in kultivarji
Obstaja približno 110 različnih vrst banan; pomembni so tako divji sorodniki kot udomačeni kultivarji. V
- ljudski kulturi in trgovini se "banana" običajno nanaša na mehke in sladke vrste, znane tudi kot banane za sladico.
- Druge vrste ali kultivarji banan imajo bolj čvrste in škrobnate plodove. Te se običajno imenujejo plantain in se pogosto uporabljajo za kuhanje ali praženje.
Gojenje in zahteve
Banane najbolje uspevajo v toplih, vlažnih razmerah brez mraza. Potrebujejo globoka, dobro odcedna, humozna tla, redno zalivanje in zaščito pred močnim vetrom, ki lahko poškoduje široke liste. Pogosto jih gojijo v nasadih, kjer zagotavljajo tudi senco za druge kulture.
- Temperatura: optimalno 26–30 °C; občutljive na temperature pod 10 °C.
- Tla: pH blizu nevtralnega, bogata s hranili; dobra struktura in drenaža sta pomembni.
- Voda: redno vlaženje, vendar brez stoječe vode; v sušnih obdobjih zalivati pogosteje.
- Gnojenje: banane so zahtevne glede hranil — potrebujejo dušik, fosfor in kalij ter elemente v sledovih; kompost in organska snov izboljšata rodnost tal.
Razmnoževanje in žetev
Večina komercialnih kultivarjev se razmnožuje vegetativno z delitvijo cvetnih sokov (sukulenti, pups), da se ohranjajo želene lastnosti brez semen. Plodovi zorejo približno 9–12 mesecev po sajenju, odvisno od sorte in pogojev. Za nadaljnjo pridelavo se običajno pusti eno primarno rastlino na rastni mesto in odstrani presežke, da se oskrbi energija za kakovostne plodove.
Bolezni in škodljivci
Banane napadajo različne bolezni in škodljivci, med njimi:
- glivične bolezni (npr. rja,
- tropske bolezni kot furiozni Panamski pan (Fusarium),
- virusne bolezni (npr. sadni mozaik),
- škodljivci kot so stekleniče, cvetni mušice in stekljenke.
Uporaba
Kulinarika: Banane so vsestranske — sveže kot prigrizek, v smutijih in pecivih, ali kuhane in pečene. Plantaini se pogosto uporabljajo kot priloga ali osnovna sestavina v slanih jedeh.
Pivo se ne uporablja le kot hrana, temveč se lahko proizvaja tudi s fermentacijo soka nekaterih sort v Afriki, ki so znane kot pivske banane.
Industrija in druga uporaba: Pepel banan se lahko uporablja za izdelavo mila ali kot gnojilo. Listi se uporabljajo kot naravni embalažni material ali krožniki, vlakna pa za tkanje in papir. V Aziji se banane pogosto sadijo za senco rastlinam, ki imajo rade senco, na primer kavi, kakavu, muškatnemu oreščku ali črnemu popru. Zato lahko rastline banan pogosto najdemo v nasadih drugih poljščin.
Skladiščenje, transport in dovzetnost
Banane so občutljive na mehanske poškodbe in zorenje po trgatvi. Komercialno pobirajo plodove pred popolno zrelostjo (zelene) in jih hladijo ter nadzorovano plinasto obdelajo (npr. s pomočjo etilena) za uravnavanje zorenja. Za dolg transport uporabljajo kontrolirano temperaturo in embalažo, ki zmanjšuje pritisk na plodove.
Prehranske vrednosti in vpliv na zdravje
Banane so dober vir hitro dostopnih ogljikovih hidratov (sladkorjev in škroba), vsebujejo kalij, vitamin B6, vitamin C in prehranske vlaknine. Uživanje banana prispeva k energiji, podpira delovanje srca in mišic zaradi vsebnosti kalija ter pripomore k prebavi zaradi vlaknin. Pri posameznikih z občutljivostjo na sladkor ali pri sladkornih boleznih je treba upoštevati količino zaužitih ogljikovih hidratov.
Kulturni in gospodarski pomen
Banane so ena pomembnejših tropskih poljščin tako za lokalno prehrano kot za mednarodno trgovino. V številnih kulturah imajo tudi simbolni pomen in so vključene v ljudske običaje, kulinariko in gospodinjstvo. Gojenje banana lahko zagotavlja dohodek za male kmete in je pomemben izvozni artikel za nekatere države.
