Reka Jordan (hebrejsko: נהר הירדן nehar hayarden, arabsko: نهر الأردن nahr al-urdun) je reka v jugozahodni Aziji, ki teče skozi Veliko razpoko v Mrtvo morje. Mnogi ljudje menijo, da je ena najbolj svetih rek na svetu.

Reka je dolga približno 251 kilometrov in ima razvejan porečje, ki zajema dele Libanona, Sirije, Izraela, Jordanije in ozemelj Palestincev. Povprečni pretok reke je močno odvisen od letnih padavin in črpanja vode, zato je njeno vodno bogastvo zelo spremenljivo. Reka Jordan oskrbuje s svežo vodo tako obrežne kmetijske površine kot tudi goste naselbine v sicer sušnih predelih.

Glavni pritoki

Njen sistem virov in pritokov je kompleksen. Njeni pritoki so:

  1. Hasbani (hebrejsko: שנירsenir, arabsko: الحاصباني hasbani), ki teče iz Libanona.
  2. Banias (hebrejsko: חרמון hermon, arabsko: بانياس banias), ki izvira iz izvira v Baniasu ob vznožju gore Hermon.
  3. Dan (hebrejsko: דן dan, arabsko: اللدان leddan) izvira ob vznožju gore Hermon.
  4. Ayoun (hebrejsko: עיון ayoun, arabsko: עيون ayoun), ki priteče iz Libanona.

Potek reke in ključne geografske točke

Štiri navedene reke se združijo v Jordan na severu Izraela v bližini kibuca Sede Nehemija. Reka nato teče južno in se v prvem delu hitro spušča po približno 75 kilometrih do jezera Hula v Hulaški dolini, ki leži malo pod morsko gladino Galilejskega morja. Potem se reka še bolj zniža na približno 25 kilometrih do Galilejskega jezera (znanega tudi kot Kinneret ali Galilejsko morje).

Po izstopu iz Galilejskega jezera reka Jordan nadaljuje pot proti jugu. V zgornjem toku ima večji padec, v spodnjem toku pa se naklon zmanjša in reka začne vijugati. Pred vstopom v Mrtvo morje se ji z vzhoda pridružita večja pritoka, predvsem reka Jarmuk in Jabbok. Mrtvo morje leži približno 400 metrov pod morsko gladino in nima izliva, kar pomeni, da se voda iz reke izpari ali se zadrži v jezeru.

Vpliv človeka in spremembe v vodnem režimu

Leta 1964 je Izrael začel uporabljati jez, ki odvaja vodo iz Galilejskega jezera v nacionalni vodovod (National Water Carrier). Istega leta je Jordanija zgradila kanal, ki odvaja vodo iz reke Jarmuk, glavnega pritoka reke Jordan. Sirija je prav tako zgradila rezervoarje, ki zajemajo vodo reke Jarmuk.

Skupni učinek izgradnje jezov, kanalov in velikih količin črpanja je močno znižal pretok reke Jordan. V sodobnem času se po ocenah 70 do 90 % vode iz porečja porabi za človekove namene (namakanje, oskrba z vodo v mestih in industriji), zato je naravni pretok reke občutno zmanjšan. Zaradi manjšega dovoda sladke vode in velikega izhlapevanja je Mrtvo morje v zadnjih desetletjih izginjalo in se je njegova gladina močno znižala. Posledice vključujejo tudi nastanek razpok in jam (sinkholov) ob obali ter izgubo slanih obalnih mokrišč, ki so bila pomembna za ptice in druge vrste.

Ekološke posledice

Izčrpavanje vodnih virov in spreminjanje naravnega toka sta močno prizadela ekosistem reke Jordan in obrežna območja. Naravne poplavne ravnice in mokrišča, kot je območje jezera Hula, so bila v preteklosti izsušena zaradi kmetijske rabe in infrastrukturnih posegov, kar je zmanjšalo biotsko raznovrstnost. Število avtohtonih vrst rib, dvoživk in vodnih rastlin se je zmanjšalo, ob obalah pa so nastale velike površine, ki so se spremenile v soline ali so bile drugače degradirane.

Verski, kulturni in gospodarski pomen

Reka Jordan ima velik verski pomen v judovski, krščanski in islamski tradiciji. Obrežne krajine so bile skozi zgodovino naseljene in obdelane; reka je oskrbovala predele z dragoceno vodo za namakanje. Danes je voda iz Jordana ključna za preživetje mest in kmetij v regiji, zato je njena razpoložljivost neposredno povezana z življenjskim standardom prebivalcev.

Mednarodni spori in sodelovanje

Voda iz reke Jordan je pogosto predmet sporov med državami in skupnostmi v regiji. Viri iz reke so vir napetosti med Libanonom, Sirijo, Jordanijo, Izraelom in Palestino, saj so vse strani odvisne od omejenih količin sladke vode. Kljub temu so se v preteklosti pojavljale tudi pobude za meddržavno sodelovanje in delitev vodnih pravic; primer takšnega sodelovanja je bil tudi dogovor med Izraelom in Jordanijo ob podpisu mirovnega sporazuma iz leta 1994, ki vključuje določila o sodelovanju pri vodi.

Rešitve in ohranjanje

Da bi ublažili posledice zmanjšanega pretoka in zniževanja Mrtvega morja, so bile predlagane in deloma začete različne rešitve: projekti za prenos vode (na primer predlog kanala iz Rdečega morja do Mrtvega morja), izboljšave učinkovitosti rabe vode pri kmetijstvu, recikliranje in čiščenje odpadnih voda ter programi za obnovo mokrišč. Obstajajo tudi lokalne in mednarodne iniciative za zaščito preostalih naravnih habitatov ter za omejevanje črpanja iz ključnih virov.

Obnova in trajnostna raba reke Jordan zahtevata dolgoročno sodelovanje med državami in lokalnimi skupnostmi, saj so tako okoljske kot družbeno-gospodarske posledice upravljanja z vodo medsebojno povezane. Ohranitev te zgodovinsko in versko pomembne reke pomeni tudi zaščito ekosistemov, ki so od nje odvisni.