Ljudska glasba: definicija, ustno izročilo, zgodovina in vrste

Ljudska glasba je glasba, ki jo igrajo ali pojejo običajni ljudje (ne profesionalni glasbeniki). To je tradicionalna glasba, ki se je ljudje naučijo tako, da poslušajo druge ljudi, ki jo igrajo, in jih nato posnemajo. Pravimo, da je tradicija "ustno prenesena" ali "ustno posredovana", kar pomeni, da glasba ni zapisana, ampak se je učimo z govorjenjem ("ustno" pomeni "pripadajoče ustom"). Vsaka država ima svojo tradicionalno glasbo. Ljudska pesem je del ljudske glasbe. Ljudski pevec je oseba, ki poje ljudske pesmi.

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je novo vrsto glasbe začel ustvarjati Bob Dylan, ki je tradicionalno ljudsko pesem mešal z rokenrolom. Ta glasba se včasih imenuje "folk rock" .

Ljudska glasba je glasba, ki jo lahko igrajo in poslušajo vsi. V tem se razlikuje od klasične glasbe, ki jo večinoma razvijajo profesionalni glasbeniki za manjšo skupino ljudi. Ljudska glasba je del ljudske kulture, čeprav se izraz "popularna glasba" ali "pop glasba" danes nanaša na vrsto glasbe, ki jo ljudje lahko poslušajo prek televizije, radia in drugih načinov snemanja.

V mnogih delih sveta je skoraj vsa glasba ljudska. Izraz "ljudska glasba" se običajno uporablja za evropsko in ameriško glasbo, ki je del ustnega izročila. Ljudska glasba kot ustno izročilo je veliko manj pomembna kot prej, deloma zaradi nove tehnologije (radio, televizija itd. in snemanje glasbe ). Ljudske melodije so zdaj pogosto zapisane in so vplivale na druge vrste glasbe, tako da je razlike med različnimi vrstami glasbe težje opaziti.

Definicija in značilnosti

Ljudska glasba je zbirno poimenovanje za glasbene izraze, ki nastajajo in se prenašajo v skupnostih zunaj formalnih glasbenih šol. Za razliko od glasbe, ki jo ustvarjajo izključno profesionalni skladatelji in izvajalci, je ljudska glasba tesno povezana z vsakdanjim življenjem, obredi in delovnimi ali zabavnimi dejavnostmi. Glavne značilnosti so:

• ustno izročilo (pesmi in melodije se učijo od drugih izvajalcev),
• funkcionalnost (pesmi imajo pogosto praktično vlogo: plesi, delo, obredi, zgodbe),
• lokalna ali regionalna prepoznavnost (posebne melodije in besedila za določeno območje),
• fleksibilnost in različice (pesmi se spreminjajo z izvajalci in časom).

Ustno izročilo in spreminjanje

Ker je ljudska glasba pogosto prenašana ustno, se ob vsaki izvedbi lahko spremeni del melodije, besedila ali ritma. To pomeni, da iste pesmi poznamo v številnih različicah. Ustno izročilo povzroča bogato paleto lokalnih variacij, ki odražajo zgodovinske stike, migracije in lokalne navade.

Zgodovina in vloga v družbi

Ljudska glasba ima starodavne korenine in je bila dolgo edina oblika glasbene izmenjave v številnih družbah. Uporabljala se je za pripovedovanje zgod, ohranjanje spomina na dogodke, izražanje čustev, izvajanje obredov (poročne, pogrebne pesmi) in za delo (delovne pesmi, kmečka ritmizacija). V Evropi in Ameriki je bila ljudska glasba temelj glasbenega izraza vse do razmaha tiska in snemanja, ki sta spremenila načine širjenja glasbe.

Vrste in zvrsti ljudske glasbe

Ljudska glasba vključuje različne oblike:

• balade in pripovedne pesmi (zgodbe o ljubezni, zgodovinskih dogodkih, junakih),
• plesne melodije (polke, valčki, kolo, csárdás, hora ipd.),
• delovne pesmi in ritualne pesmi (kmetijske, pomorske, obredne),
• otroške pesmi in uspavanke,
• protestne in društvene pesmi (zadnje stoletja tudi kot izraz političnega aktivizma),
• instrumentalne skladbe in improvizacije.

Instrumenti v ljudski glasbi

Instrumentacija je zelo pestra in je odvisna od kraja. Pogosti ljudski inštrumenti so:

• violina oziroma istrska violina (gumbe, fiddle),
• harmonika (diatonična in klavirska),
• gajde, dud, kareyce (v različnih oblikah),
• citre, tambure, kitaro, liro, bouzouki, mandolino, kaval, frula, tin whistle,
• bobni in udaralni inštrumenti.

V slovenskem okolju so značilni tudi posamezni lokalni inštrumenti in skupinske zasedbe, ki tvorijo specifičen zvok regije.

Vpliv sodobne tehnologije in moderne zvrsti

Razvoj snemanja, radia in televizije je spremenil način razširjanja ljudske glasbe: melodije in pesmi so bile zapisane ali posnete, kar je pripomoglo k ohranjanju, hkrati pa je zmanjšalo pomen popolnoma ustnega prenosa. V 20. stoletju so se pojavile mešanice ljudske glasbe z drugimi zvrstmi. Primer je svetovno znan gibanje folk revival v 1950. in 1960. letih, ki je pritegnilo pozornost do tradicionalnih pesmi in jih v novem tonskem okolju populariziralo. Bob Dylan, omenjen v začetku, je eden izmed izvajalcev, ki je združeval tradicionalni folk z rokenrolom, kar je privedlo do žanra, imenovanega "folk rock".

Etno-glasilstvo, ohranjanje in študij

Etno-muzikologija in zbiralci ljudskih pesmi so v 19. in 20. stoletju sistematično beležili melodije, tekste in prakse. Polja dela vključujejo:

• terensko snemanje in zbiranje arhivskih posnetkov,
• notno zapisovanje in analizo melodij,
• dokumentiranje plesov, obredov in instrumentalnih praks,
• izobraževanje in prenova tradicij na festivalih ter delavnicah.

Takšno delo pomaga ohranjati kulturno dediščino in omogoča ponovno interpretacijo tradicij v sodobnem kontekstu.

Pomen in prihodnost

Ljudska glasba ostaja pomemben del identitete skupnosti: povezuje generacije, prenaša jezik, zgodbe in vrednote. Čeprav se njena vloga spreminja z globalizacijo in mediji, tradicionalni repertuar živi naprej v priredbah, folk orkestrih, festivalih in v sodobnih zlitjih z drugimi žanri. Ohranjanje in prilagajanje sta ključna za to, da ljudska glasba nadaljuje svojo vlogo v kulturi.

Zaključek: Ljudska glasba je živa, prilagodljiva tradicija, ki združuje skupnosti in bogati kulturno izročilo. Njena sposobnost spreminjanja pomeni, da se še naprej razvija — od ustnega prenosa do snemanja, od podeželskih tradicij do svetovnih odrov.

Tradicionalni izvori

V starejših časih je bila ljudska glasba del "skupne rekreacije". To pomeni, da so se manjše skupnosti, kot so vasi ali družine, sproščale ob skupnem igranju in petju glasbe. Ljudje so si pogosto izmislili novo pesem ali novo skladbo ali spremenili glasbo, ki so jo že poznali. Tako se je glasba vedno spreminjala. Ljudje so glasbene zamisli dobivali od drugih skupin v bližini. Zato ljudska glasba iz sosednjih držav pogosto zveni podobno.

Balade so bile priljubljena vrsta ljudske glasbe. To so bile ljudske pesmi, ki so pripovedovale zgodbo (bile so "pripovedne"). Včasih so imele po vsakem verzu refren, tako da so se jim lahko vsi pridružili. Balade so pripovedovale zgodbe o ljubezni, mite ali folkloro. Tako so se zgodbe prenašale iz roda v rod.

Za ples so uporabljali instrumentalno ljudsko glasbo. Nekatera glasbila so bila lahko zelo preprosta, na primer par palic, ropotulja ali preprost boben. Druga glasbila so lahko violina (ljudska beseda za violino), dude, harfa, citre ali različna pihala, odvisno od zgodovinskega obdobja in države.

Nekatere pesmi so bile polifonične, tj. imele so dva ali več delov (glasov). Zelo pogosto sta dva glasova pela vzporedno (skupaj se dvigala in spuščala). V deželah, kot je Rusija, osebe pojejo v treh ali štirih delih, npr. v tradiciji "podgolosnaja" ("pod glasom"). V državah, kot je Velika Britanija, ta polifonična tradicija ni obstajala. Tam je ljudske pesmi prepeval en pevec brez spremljave.

Ljudska glasba je uporabljala različne lestvice. Te se imenujejo modusi. Jonski način (kot je naša durova lestvica) je bil najpogostejši v Zahodni Evropi. V nekaterih delih Vzhodne Evrope so uporabljali načine z več poltoni, vendar so se večinoma izogibali polstopinjam. Zaradi tega so melodije opisane kot tetratonične (štiri note na oktavo) ali pentatonične (pet not na oktavo).

Ljudska glasba vključuje tudi preproste otroške pesmi in uspavanke.

Ljudska glasba se je pela med delom. Na začetku evropskega priseljevanja v Ameriko so pionirji peli med potovanjem, kavboji so peli med delom, sužnji so peli na bombažnih poljih.

Folklorna skupina iz Litve poje in pleše

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je ljudska glasba?

V: Kdo je ljudski pevec?

V: Katere so tri kategorije ljudske glasbe?

V: Kako je Bob Dylan vplival na ljudsko glasbo v šestdesetih letih 20. stoletja?

V: Kako se ljudska glasba razlikuje od klasične glasbe?

V: Ali vsa popularna kultura velja za ljudsko glasbo?

V: Kako je tehnologija spremenila naše doživljanje ljudskih melodij?

Išči po črki