Balada: pesniška oblika in zgodovina od ljudskih do pop ljubezenskih pesmi

Odkrijte zgodovino balade: od ljudskih pripovedi do sodobnih pop ljubezenskih pesmi — razvoj, primeri in pomen v poeziji in glasbi.

Balada je pesniška oblika. Pogosto gre za zgodbo, ki je uglasbena. Balade so bile v britanski in irski poeziji in glasbi priljubljene do 19. stoletja, od poznega srednjega veka naprej. Uporabljali so jo tudi v Ameriki, Avstraliji in Severni Afriki. Veliko balad je bilo napisanih in prodanih v obliki enolistnih brošur. To obliko so uporabljali pesniki in skladatelji iz 18. stoletja. Na ta način so ustvarjali lirične balade. V poznejšem 19. stoletju so bile balade počasna oblika priljubljene ljubezenske pesmi. Izraz se zdaj pogosto uporablja kot sinonim za katero koli ljubezensko pesem, zlasti pop ali rock balado moči.

Značilnosti balade

• Narrativna struktura: Balada običajno pripoveduje zgodbo — pogosto tragično, skrivnostno ali čustveno — z jasno linijo dogodkov in osebnimi dialogi.
• Enostavna metrika in rima: Pogosta je t. i. ballad stanza — štirivrstična kitica z izmenično daljšimi in krajšimi verzi (npr. 8–6 zlogov) in rimanjem ABCB ali ABXB, kar olajša zapomnitev in petje.
• Refren in ponavljanje: Ponovljeni verzi ali fraze (refreni) poudarjajo čustva in pomagajo pri oralni transmisiji.
• Uglasbenost in strofna oblika: Balade so pogosto strofne in namenjene spremljavi glasbila; mnoge so v ljudskem izročilu uglasbene.
• Teme: Ljubezen, izdaja, smrt, maščevanje, nadnaravno in zgodbe o vsakdanjem življenju so pogoste teme.

Zgodovina in razvoj

Balada izhaja iz srednjeveškega evropskega ustnega izročila. V britanski in irski tradiciji so se razvile kot pripovedne ljudske pesmi in so se prenašale ustno; od 16. stoletja naprej so se nekatere začele pojavljati tudi kot enolistne tiskane pesmi — t. i. broadsides (v slovenščini pogosto imenovane enolistne brošure). V 18. in 19. stoletju so pesniki in zbiratelji, kot je na primer Francis James Child, začeli sistematično zbralati in objavljati ljudske balade, zaradi česar je zanimanje za to obliko raslo tudi v literarnem krogu.

V romantičnem obdobju so se knjižni pesniki navdihovali pri ljudski baladi in ustvarjali daljše, lirično-narrativne pesmi, ki sledijo baladni tradiciji (nekateri pesniki so v svojih delih uporabili baladni ton in strukturo). Razvoj tiskanih izdaj je prav tako omogočil širjenje balad po Severni Ameriki, Avstraliji in drugih regijah, kjer so se mešale lokalne teme in glasbena izročila.

Balladna tradicija v glasbi in moderno dojemanje

V ljudski glasbi so balade ostale pomembne zaradi svoje narativnosti in enostavne melodije, primerne za spremljavo na lutnji, kitari ali drugih inštrumentih. V 20. stoletju pa je pojem „balada“ postal širše rabljen tudi v popularni glasbi — označuje počasne, čustvene pesmi o ljubezni ali osebnih stiskah. V rocku in popu se je razvila posebna podzvrst, imenovana power ballad (v slovenščini pogosto “balada moči”), ki združuje emotivno besedilo z močno instrumentalno monumentalnostjo, občutnim refrenom in pogostimi kitarskimi solažami. Takšne pesmi so imele velik komercialni pomen predvsem v 70., 80. in 90. letih.

Primeri in vpliv

• Ljudske balade, kot so »Barbara Allen« ali »Lord Randal«, predstavljajo klasičen primer pripovednih oblik, ki se prenašajo skozi generacije.
• V knjižni tradiciji so se baladni elementi pojavili tudi pri znanih pesnikih romantike in 19. stoletja, kjer so se tematika in jezik prilagajali literarnim potrebam.
• V popularni glasbi so baladne forme prisotne v mnogih žanrih — od folka in countryja do popa in rocka — in so pogosto sredstvo za izražanje intimnih čustev ter ustvarjanje močnega čustvenega učinka pri poslušalcu.

Balada v ustni in pisni kulturi

Balada povezuje ustno izročilo in tiskano kulturno produkcijo: v ustni kulturi je omogočala prenos zgodbe in kolektivnega spomina, tisk pa je poskrbel za širjenje in stabilizacijo različic ter njihovo ohranitev. Danes so ljudske balade predmet študija folkloristov, literarnih zgodovinarjev in glasbenikov, moderna baladna ustvarjalnost pa pogosto združuje tradicijo z novimi zvrstmi in produkcijskimi prijemi.

Za bralca ali poslušalca je balada še vedno preprosta in močna oblika pripovedi — bodisi v ustni izvedbi, notni melodiji ali v sodobni pop pesmi, kjer izraz »balada« najpogosteje označuje čustveno, počasnejšo ljubezensko pesem.

Energijska balada

Power ballad je ime za ljubezenske pesmi, ki so bile v osemdesetih letih prejšnjega stoletja predvidljivo vključene v heavy metalske albume.

Balade so bile običajno počasnejše in z veliko manj agresivnimi besedili kot ostala glasba na albumu. Pesmi so bile pogosto ustvarjene v upanju, da se bodo uvrstile na prvo štirideseterico uspešnic, in so bile še posebej povezane s skupinami v žanru hard metala. Primera sta pesem "Every Rose Has Its Thorn" skupine Poison in "Wanted Dead Or Alive" skupine Bon Jovi.

Da bi poudarili čustveni vidik energične balade, množice običajno držijo prižgane vžigalnike.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je balada?

V: Kje so bile balade priljubljene v poeziji in glasbi?

V: V čem so bile številne balade napisane in prodane?

V: Kdo je uporabljal obliko balade za ustvarjanje liričnih balad?

V: Kaj so balade postale v poznejšem 19. stoletju?

V: Kaj je sinonim za izraz balada?

V: Kdaj so balade postale manj priljubljene?

Išči po črki