Ralph Vaughan Williams (1872–1958): življenjepis in dela angleškega skladatelja
Ralph Vaughan Williams (1872–1958): poglobljen življenjepis in pregled ključnih del — življenje, študij, vpliv na angleško glasbo ter njegove najpomembnejše kompozicije.
Ralph Vaughan Williams (rojen 12. oktobra 1872 v Down Ampneyju, Gloucestershire, umrl 26. avgusta 1958 v Londonu) je bil najpomembnejši angleški skladatelj svoje generacije.
Vaughan Williams je svoje ime vedno izgovarjal "Rafe" - ("Vaughan" se rima z "born"). Njegov oče je bil rektor. Ralph je bil zelo mlad, ko mu je umrl oče. Družina se je preselila v Dorking blizu Londona. Hodil je v šolo Charterhouse in igral viola v šolskem orkestru. Študiral je na Univerzi v Cambridgeu in na Kraljevem glasbenem kolidžu, kjer je bil njegov učitelj Hubert Parry.
Življenjepis – nadaljevanje
Po končanem izobraževanju je Vaughan Williams hitro postal osrednja osebnost angleškega glasbenega življenja. V začetku 20. stoletja se je aktivno ukvarjal z zbiranjem angleških ljudskih pesmi in jih urejal ter prirejal – sodeloval je z raziskovalci ljudske glasbe in s tem pomembno vplival na renesanso angleške glasbene tradicije. Bil je tudi urednik pomembnih verskih zbornikov, med drugim The English Hymnal (1906), za katerega je priredil ali napisal več himničnih melodij.
Med prvo svetovno vojno je služboval kot prostovoljec; vojne izkušnje so ga globoko zaznamovale in se odražajo v nekaterih njegovih delih, ki nosijo eksistencialne in antimilitarne tone. Po vojni je nadaljeval s poustvarjanjem in razvojem svojega slogovnega izraza ter pisal za različne zasedbe — od solističnih in komornih del do zborov in velikih simfoničnih kipov.
Slog in ustvarjalne značilnosti
Vaughan Williams je bil znan po:
- uporabi modalnih načinov (starinski modusni načini in pentatonične lestvice), kar mu je dajalo izrazito »angleško« barvo;
- ljubezni do ljudske glasbe, ki jo je prepletal s sodobnimi orkestracijskimi prijemi;
- pastoralnemu značaju mnogih del, a hkrati tudi sposobnosti ustvarjati dramatične, radikalno modernistične ali celo groteskne zvoke, kadar je to delo zahtevalo;
- močni zborovski tradiciji – pisal je obsežna dela za soliste, zbor in orkester, kjer se prepletajo vokalna linija in simfonična razsežnost.
Glavna dela in prispevki
Vaughan Williams je avtor obsežnega, raznolikega opusa. Med njegove najbolj prepoznavne stvaritve sodijo:
- Fantasia on a Theme by Thomas Tallis (1910) – skladba za velik komorni orkester, navdihnjena z renesančnim skladateljem Thomasom Tallisom;
- A Sea Symphony (Symphony No. 1, 1909–10) – velika simfonična kantata za orkester, zbor in soliste z besedili iz pesmi Williama Wordswortha;
- The Lark Ascending (1914, orkestracija 1920) – meditativna skladba za violino in orkester, ena najbolj ljubljenih in pogosto predvajanih del britanskega repertoarja;
- Himne in cerkvena glasba – pomemben je postal tudi kot urednik in avtor himničnih melodij (npr. melodija za himno „For All the Saints“ je pogosto povezana z njegovim imenom);
- Simfonije – Vaughan Williams je napisal devet simfonij, ki pokrivajo širok čustveni in estetski spekter od epike in pastoralike do ostrijih, modernih izrazov;
- Operi in gledališka dela – med pomembnejšimi so opere, kot so Hugh the Drover in The Pilgrim's Progress, ki kažejo njegovo zanimanje za angleško ljudsko besedilo in dramatiko;
- Druge zborovske in orkestrske stvaritve – npr. Dona nobis pacem, pismi, kanta in številne kratke skladbe, ki so prisebno zasidrane v angleški vokalni tradiciji.
Vpliv in zapuščina
Vaughan Williams je pomembno vplival na razvoj angleške glasbe 20. stoletja. Njegovo delo je premostilo tradicijo in sodobnost: iz ljudskih virov in zgodovinske glasbe je gradil novo narodno identiteto, ki pa je bila dovolj odprta, da je sprejela tudi sodobne estetske pristope. Bil je učitelj, urednik in mentor mnogim mlajšim skladateljem ter je skozi koncerte, izobraževanje in urejevalsko delo prispeval k širjenju glasbene kulture v Angliji.
Nekatera njegova dela, zlasti The Lark Ascending in Fantasia on a Theme by Thomas Tallis, ostajajo stalnice koncertnih programov in radiotelevizijskih prenosov po vsem svetu. Njegova sposobnost združevanja čustvene iskrenosti, barvite orkestracije in ljubezni do angleške pesmi zagotavlja, da je Vaughan Williams še naprej med najbolj cenjenimi britanskimi skladatelji 20. stoletja.
Opomba: Za podrobnejši seznam del in natančne datume prvih izvedb ali izdaj priporočamo uporabo specializiranih glasbenih virov ali kataloga del skladatelja.
Kip Ralpha Vaughana Williamsa v Dorkingu, Anglija
Zgodnja kariera
Vaughan Williams je želel postati dober skladatelj, zato je odšel v tujino in študiral pri slavnih skladateljih, kot sta Max Bruch v Berlinu in Maurice Ravel v Parizu. Vendar se je zavedal, da teh skladateljev ne sme zgolj posnemati, zato je študiral tudi angleško ljudsko pesem. Postal je dober prijatelj skladatelja Gustava Holsta. Vedno sta drug drugemu kazala glasbo, ki sta jo pisala, da sta si lahko pomagala s kritiko.
Leta 1910 je napisal delo, ki je postalo eno njegovih najbolj znanih glasbenih del: Fantazijo na temo Thomasa Tallisa. Skladba je namenjena godalnemu orkestru in je razdeljena na dva dela. Uporablja temo slavnega skladatelja iz 16. stoletja Tallisa. Napisal je tudi melodije za himne za angleško himno. Ena od njegovih najbolj priljubljenih melodij je himna z naslovom Sine Nomine, ki se poje na besede "Za vse svetnike". Še eno čudovito delo je The Lark Ascending. To je kratko delo za solo violino in orkester. Violina zveni kot skovik, ki poje na nebu. Leta 1934 je napisal kratko skladbo za flavto, harfo in godalni orkester z naslovom Fantasia on Greensleeves, ki temelji na znani angleški renesančni melodiji Greensleeves.
Poznejša dela
Vaughan Williams je v svojem dolgem življenju napisal devet simfonij, odrska dela, pesmi, zborovsko in komorno glasbo. Leta 1938 je napisal znamenito skladbo Serenada na glasbo za 16 solo pevcev in orkester. To je bilo eno od številnih del, ki jih je napisal po Shakespearovem navdihu. Besede so iz igre Beneški trgovec. Skladba je bila napisana ob 50. obletnici dirigentske kariere sira Henryja Wooda. Leta 1953 je napisal glasbo za kronanje kraljice Elizabete II., med drugim zelo kratek in preprost motet O taste and see, ki je ostal zelo priljubljen med cerkvenimi zbori.
Na stara leta je postal povsem gluh. Razlog za to je bil hrup streljanja, ki mu je bil izpostavljen, ko je služil kot nosač v prvi svetovni vojni.
Njegov pomen v angleški glasbi
Nekatera najboljša dela Vaughana Williamsa so tista, v katerih njegova glasba zveni kot ljudska pesem. Oboževal je Housmanovo poezijo in nekatere pesmi uporabil v ciklu pesmi On Wenlock Edge za tenor, klavir in godalni kvartet. Njegova glasba vedno zveni angleško. Rodil se je v 19. stoletju, ko so ljudje menili, da angleški glasbeniki niso preveč dobri. Vaughan Williams in Edward Elgar (ki je bil malo starejši) sta ljudi prepričala, da lahko Anglež piše lepo in ganljivo glasbo.
Iskati