Hubert Parry

Njegovo zgodnje življenje

Parry se je rodil v bogati družini. Šolal se je v Etonu in tam tudi diplomiral iz glasbe. Nato je odšel študirat v Oxford. V Stuttgartu se je učil pri v Angliji rojenem skladatelju Henryju Hugu Piersonu, v Londonu pa pri Williamu Sterndalu Bennettu in pianistu Edwardu Dannreutherju. Začel je skladati veliko komorne glasbe, ki je bila prvič izvedena v Dannreutherjevi hiši. Zaslovel je leta 1880, ko je Dannreuther zaigral njegov klavirski koncert, njegovo zborovsko delo Prometheus Unbound pa so izvedli na festivalu v Gloucestru. Drugi zbori so ga začeli prositi, naj zanje napiše glasbo. Ena njegovih najboljših zborovskih skladb je bila oda Blest Pair of Sirens (1887). Med drugimi zborovskimi deli so še Oda na dan svete Cecilije (1889) ter oratorija Judita (1888) in Job (1892). "Judita vključuje melodijo, ki je postala priljubljena melodija himne z imenom "Repton", ki se poje v cerkvah na besede "Dear Lord and Father of Mankind" (Dragi Gospod in Oče človeštva).

Njegova orkestrska dela iz tega obdobja vključujejo štiri simfonije, sklop Simfoničnih variacij v e-molu, Uverturo k nenapisani tragediji (1893) in Elegijo za Brahmsa (1897). Pisal je tudi za grško igro Aristofana "Ptiči".

Srednja kariera

Ko je Parry postal bolj znan, je dobil številna povabila za pomembna dela. Leta 1884 je začel poučevati na Royal College of Music in leta 1894 postal njegov direktor, kar je ostal vse do smrti. Leta 1900 je nasledil Johna Stainerja kot profesor glasbe na Univerzi v Oxfordu. Leta 1908 mu je zdravnik svetoval, naj se odpove delu na Oxfordu.

Poznejša leta

V zadnjem desetletju svojega življenja je napisal nekaj svojih najboljših del, med drugim Simfonično fantazijo "1912" (imenovano tudi Simfonija št. 5), Odo o rojstvu (1912), Jeruzalem (1916) in Pesmi za slovo, ki vključuje pesem "Moja duša, obstaja dežela". To so bile pesmi o nepotrebnem trpljenju v vojni. Umrl je za gripo v Rustingtonu v Sussexu.

Njegov vpliv

Parry je imel velik vpliv na angleško glasbo v 20. stoletju. Ne le zaradi svoje glasbe, temveč tudi zaradi svojega poučevanja in pisanja o glasbi. Skladatelja, ki sta mu bila najbolj všeč in sta vplivala na njegov slog, sta bila Bach in Brahms. Njegova glasba je trdno tonalna (vedno v jasnih durovih ali molovih tonih), Elgar in Vaughan Williams pa sta se pri študiju njegove glasbe veliko naučila.

Parry je bil človek, ki je vedno rad pomagal ljudem, zato je imel veliko dela, kar pa njegovemu zdravju ni koristilo. Ko je imel prosti čas, je rad vozil hitre avtomobile in jadral.

Leta 1902 je postal vitez in prvi baronet iz Highnama v baronetatu Združenega kraljestva.

Hiša v Richmond Hillu v Bournemouthu, kjer se je rodil, je označena z modro ploščo.