Hubert Parry (1848–1918) — angleški skladatelj, avtor 'Jerusalem' in 'I Was Glad'
Sir Hubert Parry (1848–1918), vplivni angleški skladatelj, avtor 'Jerusalem' in himne 'I Was Glad' — ključna postava angleške cerkvene in prireditvene glasbe.
Sir Charles Hubert Hastings Parry, 1. baronet (rojen 27. februarja 1848 v Bournemouthu, umrl 7. oktobra 1918 v Rustingtonu pri Worthingu v Sussexu) je bil angleški skladatelj. Njegova glasba je vplivala na druge angleške skladatelje, kot sta Elgar in Vaughan Williams. Parry je napisal veliko glasbe, vendar je daleč najbolj znana skladba, ki jo je napisal, pesem Jeruzalem. Druga skladba, ki se pogosto poje, je himna I was glad, napisana za kronanje Edvarda VII.
Življenje in poklic
Charles Hubert Hastings Parry je imel večplastno vlogo v angleškem glasbenem življenju kot skladatelj, pedagog in publicist. Bil je cenjen in vpliven učitelj ter dolgoletni vodja konservatorijskih inštitucij v Londonu. Kot pedagog je oblikoval nove generacije angleških skladateljev in glasbenikov, njegovi učenci in sledilci so pomembno prispevali k angleškemu glasbenemu preporodu konca 19. in začetka 20. stoletja.
Glasbeno delo
Parry je pisal predvsem vokalno in zborovsko glasbo, a tudi orkestralne skladbe in komorna dela. Med njegovimi najbolj znanimi stvaritvami so:
- Jeruzalem – glasbena postavitev pesmi Williama Blakea "And did those feet in ancient time"; skladba je postala ena najbolj prepoznavnih in pogosto izvajanih patriotskih himn v Veliki Britaniji.
- I Was Glad – grandiozna himna, ki je bila napisana za kronanje Edvarda VII in se pogosto izvaja na uradnih državnih slovesnostih.
- Blest Pair of Sirens – velik zborovski fragment na tekst Johna Miltona, pogosto izvajan na obletnicah in cerkvenih dogodkih.
- Oratoriji in zborovske skladbe, med katerimi so tudi velike vokalno-instrumentalne zadeve, ki so bile priljubljene pri takratnih festivali in korih.
Njegov slog združuje klasično tektoniko z izrazito angleško melodiko in zborovsko tradicijo; posebna pozornost je v njegovi glasbi namenjena zborovskim barvam in jasnosti vokalnega izraza.
Vpliv in dediščina
Parry velja za enega izmed osrednjih ustvarjalcev angleškega glasbenega preporoda, saj je z lastnim ustvarjanjem in z delom učitelja močno vplival na naslednjo generacijo skladateljev. Med skladatelji, ki so črpali navdih pri njem ali so bili njegov učenci, so Vaughan Williams in Gustav Holst (opomba: Holst je bil njegov sodobnik in tudi povezave so pogosto omenjane v literaturi o angleški glasbi). Njegove zborovske skladbe in himne ostajajo del repertoarja cerkvenih zborov, univerz in državnih slovesnosti še danes.
Parry je bil tudi avtor glasbenih razprav in spisov ter aktiven pedagog, kar je dodatno utrdilo njegov položaj v glasbenem izobraževanju. Za svoje delo je prejel številne časti in nazive ter bil imenovan za 1. baroneta, kar priča o njegovi prepoznavnosti v javnem in kulturnem življenju angleške družbe.
Zaključek
Čeprav je Parry napisal širok spekter glasbenih del, ga javnost najbolj pozna po nekaj izjemno uspešnih zborovskih skladbah, ki so postale del britanske kulturne zavesti. Njegov doprinos kot skladatelja in pedagoga je bil ključen pri oblikovanju angleške glasbene identitete v prehodnem obdobju med 19. in 20. stoletjem.
Sir Hubert Parry
Njegovo zgodnje življenje
Parry se je rodil v bogati družini. Šolal se je v Etonu in tam tudi diplomiral iz glasbe. Nato je odšel študirat v Oxford. V Stuttgartu se je učil pri v Angliji rojenem skladatelju Henryju Hugu Piersonu, v Londonu pa pri Williamu Sterndalu Bennettu in pianistu Edwardu Dannreutherju. Začel je skladati veliko komorne glasbe, ki je bila prvič izvedena v Dannreutherjevi hiši. Zaslovel je leta 1880, ko je Dannreuther zaigral njegov klavirski koncert, njegovo zborovsko delo Prometheus Unbound pa so izvedli na festivalu v Gloucestru. Drugi zbori so ga začeli prositi, naj zanje napiše glasbo. Ena njegovih najboljših zborovskih skladb je bila oda Blest Pair of Sirens (1887). Med drugimi zborovskimi deli so še Oda na dan svete Cecilije (1889) ter oratorija Judita (1888) in Job (1892). "Judita vključuje melodijo, ki je postala priljubljena melodija himne z imenom "Repton", ki se poje v cerkvah na besede "Dear Lord and Father of Mankind" (Dragi Gospod in Oče človeštva).
Njegova orkestrska dela iz tega obdobja vključujejo štiri simfonije, sklop Simfoničnih variacij v e-molu, Uverturo k nenapisani tragediji (1893) in Elegijo za Brahmsa (1897). Pisal je tudi za grško igro Aristofana "Ptiči".
Srednja kariera
Ko je Parry postal bolj znan, je dobil številna povabila za pomembna dela. Leta 1884 je začel poučevati na Royal College of Music in leta 1894 postal njegov direktor, kar je ostal vse do smrti. Leta 1900 je nasledil Johna Stainerja kot profesor glasbe na Univerzi v Oxfordu. Leta 1908 mu je zdravnik svetoval, naj se odpove delu na Oxfordu.
Poznejša leta
V zadnjem desetletju svojega življenja je napisal nekaj svojih najboljših del, med drugim Simfonično fantazijo "1912" (imenovano tudi Simfonija št. 5), Odo o rojstvu (1912), Jeruzalem (1916) in Pesmi za slovo, ki vključuje pesem "Moja duša, obstaja dežela". To so bile pesmi o nepotrebnem trpljenju v vojni. Umrl je za gripo v Rustingtonu v Sussexu.
Njegov vpliv
Parry je imel velik vpliv na angleško glasbo v 20. stoletju. Ne le zaradi svoje glasbe, temveč tudi zaradi svojega poučevanja in pisanja o glasbi. Skladatelja, ki sta mu bila najbolj všeč in sta vplivala na njegov slog, sta bila Bach in Brahms. Njegova glasba je trdno tonalna (vedno v jasnih durovih ali molovih tonih), Elgar in Vaughan Williams pa sta se pri študiju njegove glasbe veliko naučila.
Parry je bil človek, ki je vedno rad pomagal ljudem, zato je imel veliko dela, kar pa njegovemu zdravju ni koristilo. Ko je imel prosti čas, je rad vozil hitre avtomobile in jadral.
Leta 1902 je postal vitez in prvi baronet iz Highnama v baronetatu Združenega kraljestva.
Hiša v Richmond Hillu v Bournemouthu, kjer se je rodil, je označena z modro ploščo.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Hubert Parry?
O: Hubert Parry je bil angleški skladatelj, ki se je rodil leta 1848 v Bournemouthu in umrl leta 1918 v Rustingtonu blizu Worthinga v Sussexu.
V: Na katere druge angleške skladatelje je vplivala Parryjeva glasba?
O: Na Parryjevo glasbo sta vplivala tudi Elgar in Vaughan Williams.
V: Katera je bila Parryjeva najbolj znana glasbena skladba?
O: Daleč najbolj znana glasbena skladba, ki jo je Parry napisal, je pesem Jeruzalem.
V: Katera je himna I was happy?
O: Himna I was happy je glasbena skladba, ki jo je Parry napisal za kronanje Edvarda VII.
V: Kdaj je Parry umrl?
O: Parry je umrl leta 1918 v Rustingtonu pri Worthingu v Sussexu.
V: Koliko glasbe je Parry napisal?
O: Parry je za časa svojega življenja napisal veliko glasbe.
V: Kakšen je bil Parryjev naslov?
O: Parry je bil 1. baronet in so ga imenovali sir Charles Hubert Hastings Parry.
Iskati