Uvertura
Uvertura je skladba, ki jo orkester zaigra na začetku opere ali baleta. Beseda izvira iz francoske besede za "otvoritev", saj "odpre" predstavo.
Uverture običajno vsebujejo melodije, ki se bodo slišale med opero ali baletom. Na ta način pripravijo občinstvo na to, kar se bo zgodilo.
V 18. stoletju so bile številne uverture zgolj glasbeno ozadje za pritegnitev pozornosti občinstva (ljudje so med predstavami klepetali). Nekateri skladatelji, na primer Gioacchino Rossini (1792-1868), so za svoje naslednje opere vedno znova uporabljali isto uverturo ali pa so spreminjali le njene dele.
Skladatelji, kot sta Christoph Willibald Gluck in pozneje Richard Wagner (1813-1883), so se zelo trudili, da bi bila uvertura dramatičen začetek, ki bi občinstvo pripravil na zgodbo. Wagner je svoje uverture pogosto imenoval "Vorspiel" (preludij).
Vsi skladatelji niso pisali uvertur k svojim operam. Giuseppe Verdi (1813-1901) in Giacomo Puccini (1858-1924) sta pogosto prešla naravnost v prvo dejanje ali pa sta imela le zelo kratek preludij.
V 19. stoletju so številni romantični skladatelji pisali koncertne uverture. Te skladbe niso spadale v nobeno opero ali balet, ampak so bile napisane za koncerte. Pogosto so imele opisen naslov, saj so pripovedovale neko zgodbo, npr. Felix Mendelssohn (1809-1847) je napisal uverturo "Fingalova jama", ki opisuje morje, ki prihaja v jamo na otokih Notranji Hebridi. Včasih so bile te opisne skladbe veliko daljše od uverture (ki običajno traja le nekaj minut), zato so jih imenovali tonske pesmi.
Uverture se običajno igrajo v sonatni obliki.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je uvertura?
O: Uvertura je skladba, ki jo orkester zaigra na začetku opere ali baleta. Beseda izhaja iz francoske besede za "otvoritev", saj "odpre" predstavo. V uverturi so običajno melodije, ki se bodo slišale med opero ali baletom, in se uporabljajo za pripravo občinstva na to, kar se bo zgodilo.
V: Kako so skladatelji uporabljali uverture v 18. stoletju?
O: V 18. stoletju so bile številne uverture preprosto glasbeno ozadje, da bi pritegnile pozornost občinstva (ljudje so med predstavami klepetali). Nekateri skladatelji, kot je Gioacchino Rossini (1792-1868), so za svoje naslednje opere vedno znova uporabljali isto uverturo ali pa le spreminjali njene dele.
V: Kako so se nekateri poznejši skladatelji lotili pisanja uvertur?
O: Skladatelji, kot sta Christoph Willibald Gluck in pozneje Richard Wagner (1813-1883), so bili zelo pozorni, da je uvertura dramatičen začetek, ki občinstvo pripravi na zgodbo. Wagner je svoje uverture pogosto imenoval "Vorspiel" (preludij).
V: Ali so vsi skladatelji pisali uverture?
O: Vsi skladatelji niso pisali uvertur k svojim operam. Giuseppe Verdi (1813-1901) in Giacomo Puccini (1858-1924) sta pogosto prešla naravnost v prvo dejanje ali pa sta imela le zelo kratek preludij.
V: Katere vrste skladb so romantični skladatelji pisali v 19. stoletju?
O: V 19. stoletju je veliko romantičnih skladateljev pisalo koncertne uverture. Te skladbe niso spadale v nobeno opero ali balet, napisane so bile samo za koncerte. Pogosto so imele opisen naslov, saj so pripovedovale neko zgodbo, npr. Felix Mendelssohn (1809-1847) je napisal uverturo "Fingalova jama", ki opisuje morje, ki prihaja v jamo na otokih Notranji Hebridi. Včasih so bile te opisne skladbe veliko daljše od običajne uverture, zato so jih imenovali tonske pesmi.
V: Kakšno obliko ima večina uvertur?
O: Večina uvertur se običajno igra v sonatni obliki.
