Sonatna oblika
Sonatna oblika je način organizacije glasbenega dela. Uporablja se v več skladbah od klasicističnega obdobja (od sredine 18. stoletja dalje). Poslušanje glasbenih del v sonatni obliki bo pomagalo pri njenem popolnem razumevanju, koristno pa je vedeti tudi nekaj o različnih tonih.
Sonatna oblika se ne uporablja le v sonatah. Lahko je oblika za stavke simfonij, koncertov, uvertur itd.
V baroku so skladatelji, kot sta Bach in Händel, pisali skladbe s plesnimi gibi, kot so menueti. Ti so bili v "binarni obliki". To pomeni, da so imeli dva dela. Oba dela sta bila pogosto enako dolga in ločena z dvojno taktno črto, kar je pomenilo, da se je vsak del ponovil. Glasba ni bila ves čas v isti tonaliteti. Prvi del je lahko moduliral (spremenil ton), nato pa je drugi del postopoma moduliral nazaj, tako da je na koncu zvenel zaključeno.
Domenico Scarlatti je napisal sonate za čembalo prav tako v binarni obliki, vendar daljše in bolj zapletene. Prvi del se je začel s temo v glavni tonaliteti, nato pa se je moduliral v drugo tonaliteto za kontrast. Drugi del bi bil lahko daljši od prvega, začel bi se z modulacijo v oddaljene tonalitete, nato pa bi se vrnil nazaj in ponovil glavno temo. Takšna skladba je začetek sonatne oblike.
Haydn, Mozart in Beethoven so razvili idejo sonatne oblike. Stavek v sonatni obliki ima tri dele, ki se imenujejo: "ekspozicija", "razvoj" in "rekapitulacija".
- V ekspoziciji slišimo vse glavno gradivo: prvo melodijo - ali skupino melodij - v glavnem ključu, nato kontrastno melodijo ali melodije v sorodnem ključu (običajno v "dominanti", tj. ključu na 5. tonu lestvice glavnega ključa, ali v relativnem molu). Ali v primeru prvega dela v molovski tonaliteti lahko pogosto slišimo drugo temo ali teme v relativnem duru.
- V razvojnem delu se glasba razvija in prehaja v več različnih tonov. Glasba je tu nestabilna. Občutek je napetosti. Poslušalec se želi vrniti v glavno tonaliteto.
- V rekapitulaciji se ekspozicija ponovi, vendar se proti koncu spremeni, tako da se zaključi v glavni tonaliteti. Zdi se, kot da je napetost izginila in poslušalec se počuti srečno.
Ta način gradnje glasbenega dela so uporabljali skoraj vsi skladatelji od sredine 18. stoletja dalje in vse do 20. stoletja. Tako lahko nastane zelo dramatična skladba. Seveda ga skladatelji včasih uporabljajo drugače. Pogosto je razvoj čutiti med celotnim delom, ne le med tako imenovanim "razvojnim delom". Prvi stavek Beethovnove Pete simfonije ves čas razvija znamenito idejo, ki jo slišimo na začetku: prve štiri note (kratki-kratki-dolgi). Tudi drugi trije stavki nadaljujejo z razvijanjem te zamisli.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je sonatna oblika?
O: Sonatna oblika je način organizacije glasbenega dela, ki se uporablja že od klasicističnega obdobja. Uporablja se lahko za dele simfonij, koncertov, uvertur in drugih skladb.
V: Kako so skladatelji v baroku uporabljali binarno obliko?
O: V baročnem obdobju so skladatelji, kot sta Bach in Händel, v "binarni obliki" pisali skladbe s plesnimi gibi, kot so menueti. To je pomenilo, da sta bila dva dela, ki sta bila pogosto enako dolga in ločena z dvojno taktno črto. Glasba ni ostala v eni tonaliteti, temveč je med posameznimi deli modulirala (spreminjala tonaliteto), preden se je končala v glavni tonaliteti.
V: Kdo je razvil sonatno obliko?
O: Haydn, Mozart in Beethoven so sonatno obliko razvijali naprej. Stavek v sonatni obliki ima tri dele, ki se imenujejo "ekspozicija", "razvoj" in "rekapitulacija".
V: Kaj se zgodi med ekspozicijo?
O: Med ekspozicijo slišimo vse glavno gradivo - običajno eno ali več tem - najprej v glavni tonaliteti, nato pa kontrastne melodije ali melodije v sorodni tonaliteti (običajno v dominantni ali relativni mol).
V: Kaj se zgodi med razvojem?
O: Med razvijanjem se glasba še naprej razvija tako, da preide v več različnih tonalitet, da se ustvari napetost, preden se ob rekapitulaciji vrne v glavno tonaliteto.
V: Kako drugače je v Beethovnovi Peti simfoniji uporabljena sonatna oblika?
O: Beethovnova Peta simfonija ves čas razvija svoj znameniti štiritonski motiv, namesto da bi ga uporabila le za razvojni del, kot to počnejo druge skladbe. Tudi drugi trije stavki razvijajo to idejo ves čas trajanja.
