Univerza v Oxfordu – zgodovina, kolegiji in svetovna odličnost
Odkrijte zgodovino, kolegije in svetovno odličnost Univerze v Oxfordu — najstarejše angleško govoreče univerze, Bodleianska knjižnica in vrhunske mednarodne uvrstitve.
Koordinate: 51°45′40″N 1°15′12″W / 51.7611°N 1.2534°W / 51.7611; -1.2534
Univerza v Oxfordu je univerza v Oxfordu v Angliji. Je najstarejša univerza v angleško govorečem svetu. Po podatkih Times Higher Education World University Rankings je pogosto uvrščena med najboljše univerze na svetu; v nekaterih izdajah je razvrščena celo skupaj z univerzo Harvard.
Univerzo sestavlja 38 kolegijev in šest zasebnih dvoran. Vsi ti kolegiji imajo svoje stavbe, lastno osebje in študentsko življenje. Oxford se precej razlikuje od večine sodobnih univerz, kjer vsi študenti živijo v kampusu. Oxford nima enotnega kampusa, temveč je razpršen po mestu; vseeno obstajajo osrednja prizorišča, kjer se srečujejo študenti iz različnih kolegijev (na primer skupne knjižnice, predavaonice in dijaški klubi).
Bodleianska knjižnica (ustanovljena leta 1602) je glavna knjižnica Univerze v Oxfordu in ena najstarejših knjižnic v Evropi. Je druga največja knjižnica v Združenem kraljestvu za Britansko knjižnico ter ima status legalnega depozita, kar pomeni, da pridobiva izvod vsake publikacije natisnjene v Združenem kraljestvu in Irski.
Zgodovina
Učenje v Oxfordu sega vsaj do 11. stoletja, univerza pa se je razvila postopoma skozi 12. in 13. stoletje. Natančen datum ustanovitve ni znan; univerza se je oblikovala iz skupin učiteljev in študentov, ki so delovali neodvisno od cerkvenih šol. Pomemben mejnik je bilo ustanavljanje prvih kolegijev v 13. stoletju (na primer University College, Balliol in Merton), ki so dali osnovo sodobni strukturi kolegijev.
Kolegiji in dvorane
- Kolegiji (colleges) so samostojne enote z lastno upravo, nastanitvijo, učnimi prostori in socialnim življenjem. Vsak kolegij sprejema študente iz različnih predmetnih področij in jim zagotavlja mentorstvo ter nastanitev.
- Zasebne dvorane (private halls) so manjše in pogosto v upravljanju verskih ali drugih institucij, a prav tako nudijo nastanitev in podporo študentom.
Akademska struktura in način poučevanja
Oxford združuje fakultete, oddelke in raziskovalna središča, ki delujejo v različnih disciplinah – od humanistike in družboslovja do naravoslovja, medicine in tehnologije. Znamenit je tutorial (v slovenskem prevodu pogosto "tutorstvo" ali "tutorial sistem"), zelo individualiziran način poučevanja: študenti se redno sestajajo z导师ji (tutorji) v majhnih skupinah ali ena na ena, kar spodbuja poglobljeno razumevanje in kritično razmišljanje.
Raziskave in svetovni ugled
Univerza ima bogato dokazano tradicijo raziskav in je sodelovala v številnih mednarodnih projektih. Oxford vodi raziskave na področjih medicinskih inovacij (vključno z razvojem cepiv), naravoslovnih ved, družbenih znanosti in humanistike. Univerza ima močne povezave s industrijo, zdravstvenimi ustanovami in drugimi raziskovalnimi centri po svetu, kar prispeva k njenemu globalnemu vplivu.
Knjižnice, muzeji in zbirke
Poleg Bodleianske knjižnice Oxford upravlja številne specializirane knjižnice in muzeje. Med njimi izstopa Ashmolean Museum (muzej umetnosti in arheologije), eden najstarejših javnih muzejev v Veliki Britaniji, ter specializirane zbirke rokopisov, arkivov in znanstvenih instrumentov. Kolegijske knjižnice pogosto hranijo dragocene zgodovinske zbirke in arhive.
Znani diplomanti in vpliv
Oxford je izobrazil številne voditelje, mislece, pisatelje in znanstvenike. Med alumniji so bili britanski premierji, tuji voditelji, znani avtorji, filozofi in raziskovalci. Univerza je povezana tudi s prejemniki najvišjih mednarodnih nagrad in častmi, kar krepi njen akademski ugled.
Tradicije in študentsko življenje
Oxford ima bogat nabor tradicij: formalne večerje (formal halls), debatni krožki (Oxford Union), športni klubi in raznolike študentske družbe. Kolegiji organizirajo kulturne dogodke, mentorstvo za nove študente in podporne storitve. Čeprav mesto nima enotnega kampusa, študentsko življenje živi v kolegijih in v številnih univerzitetnih združenjih.
Vpis, financiranje in dostopnost
Vpis na Oxford je konkurenčen; postopek običajno vključuje predložitev prijave (UCAS za državljane Združenega kraljestva), pisne sprejemne izpite za izbrane programe in razgovore. Univerza ponuja štipendije, finančno pomoč in programe za mednarodne študente. Poudarek je na akademskih dosežkih, potencialu za raziskovanje in primerni pripravi za izbrani predmet.
Pomen za svet in prihodnost
Univerza v Oxfordu ostaja eno izmed vodilnih svetovnih središč za izobraževanje in raziskave. Njen model kolegijev, kombiniran z visokokakovostno raziskovalno dejavnostjo in globalnim sodelovanjem, še naprej privablja študente, raziskovalce in partnerje z vsega sveta. Oxford igra pomembno vlogo pri oblikovanju javnih politik, tehnoloških inovacijah in kulturnem življenju na globalni ravni.
Za več informacij o posameznih kolegijih, oddelkih ali vpisnih pogojih obiščite uradno spletno stran univerze ali preverite specializirane vire in uradne objave za najnovejše podatke o programih in raziskavah.
Zgodovina
Oxford je za bolonjsko univerzo tretja najstarejša univerza na svetu in druga najstarejša ohranjena univerza na svetu.
Datum ustanovitve ni znan, vendar obstajajo dokazi o poučevanju že od leta 1096. Od leta 1167, ko je Henrik II. angleškim študentom prepovedal obiskovanje pariške univerze, se je hitro razvijala. Angleški študenti niso smeli nadaljevati študija v Parizu, ko je bil umorjen Thomas Becket.
V začetku 13. stoletja so se študentje v Oxfordu in tamkajšnji prebivalci spopadali. Nekateri študenti in učitelji so leta 1209 zapustili univerzo in ustanovili novo univerzo v Cambridgeu. Ti dve univerzi sta zdaj veliki tekmici in ju skupaj včasih imenujejo "Oxbridge".
Do leta 1920 ženske na Oxfordu niso smele diplomirati, čeprav so nekatere ženske študirale na Oxfordu že pred tem. Danes lahko na vseh kolidžih študirajo tako moški kot ženske, število študentov in študentk pa je približno enako.
Eden najbolj znanih učiteljev na univerzi je bil Lewis Carroll, avtor zgodb za otroke Alica v čudežni deželi in Skozi ogledalo.


Šole za opravljanje izpitov
Visoke šole in dvorane
V Oxfordu je 38 kolidžev in 6 stalnih zasebnih dvoran.
Kolegij običajno nudi študentom nastanitev (sobo za spanje in študij) za prvo in zadnje leto študija na univerzi. Veliko jih ponuja nastanitev tudi za druga leta. Kolegij ima tudi prostore za poučevanje in druženje. Ko je večina starejših kolidžev začela delovati, so bili namenjeni le osebam enega spola, vendar je St Hilda's College, zadnji kolidž, na katerem so lahko študirale le ženske, pred kratkim dovolil študij tudi moškim.
Stalna zasebna dvorana je nekoliko drugačna kot kolegij. Običajno so jih ustanavljale verske skupine za izobraževanje svojih članov na področju filozofije in teologije, vendar so se nekatere od takrat razširile in ponujajo širši nabor predmetov. Nekatere dvorane vodijo menihi, ena od njih - dvorana svetega Beneta - pa sprejema le moške študente.
Večina šol poučuje tako na dodiplomski (osnovna prva stopnja študija) kot na podiplomski (višja stopnja študija) ravni. Obstajajo tudi nekatere posebne visoke šole, ki so bolj stroge. Pet visokih šol ponuja prostor samo podiplomskim študentom. Harris Manchester College je namenjen samo "zrelim študentom" (tistim, ki so ob začetku študija starejši od 21 let). All Souls College ne sprejema študentov - vsi njegovi člani poučujejo študente ali opravljajo raziskovalno delo.

Merton College
Vstop v Oxford
Oxford je tako kot Cambridge zelo priljubljen, vendar je število mest za študente omejeno. Zato se študenti težje vpišejo na te univerze. Visoke šole iščejo študente z najboljšimi šolskimi rezultati pri predmetih, za katere se prijavljajo, običajno so to ocene A na ravni A.
Sorodne strani
- Dirka s čolni
Več informacij
- Jan Morris (ur.) The Oxford Book of Oxford. Oxford University Press
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Univerza v Oxfordu?
O: Univerza v Oxfordu je univerza v Oxfordu v Angliji. Je najstarejša univerza v angleško govorečem svetu in je bila v letu 2000 na lestvici Times Higher Education World University Rankings uvrščena kot "najboljša univerza na svetu".
V: Koliko fakultet ima?
O: Univerza v Oxfordu ima 38 kolidžev in šest zasebnih dvoran.
V: Ali ima kampus kot večina sodobnih univerz?
O: Ne, za razliko od večine sodobnih univerz Oxford nima kampusa. Vendar pa obstajajo nekateri osrednji kraji, kjer se lahko srečujejo študenti iz različnih kolidžev (na primer knjižnice).
V: Kaj je knjižnica Bodleian?
O: Bodleianska knjižnica je glavna knjižnica Univerze v Oxfordu in ena najstarejših knjižnic v Evropi. Je tudi druga največja knjižnica v Veliki Britaniji za Britansko knjižnico.
V: Kdaj je bila ustanovljena?
O: Bodleianska knjižnica je bila ustanovljena leta 1602.
V: Ali je odprta za vse študente na Oxfordu? O: Da, vsi študenti na Oxfordu lahko to knjižnico uporabljajo za študij ali raziskovalne namene.
Iskati