Univerza v Zagrebu: najstarejša v regiji — zgodovina in ključna dejstva

Univerza v Zagrebu - najstarejša v regiji: zgodovina od 1669, 29 fakultet, 70.000+ študentov, ključna dejstva in vpliv v jugovzhodni Evropi

Univerza v Zagrebu (hrvaško Sveučilište u Zagrebu, izgovorjava [sʋeǔt͡ʃiliːʃte u zǎːgrebu]; latinsko Universitas Studiorum Zagrabiensis) je največja hrvaška univerza in najstarejša neprekinjeno delujoča univerza na območju srednje Evrope južno od Dunaja in v celotni jugovzhodni Evropi.

Zgodovina univerze se je začela 23. septembra 1669, ko je cesar Svetega rimskega cesarstva Leopold I. izdal odlok o ustanovitvi Jezuitske akademije Kraljevega svobodnega mesta Zagreba. Odlok je bil sprejet na saboru Kraljevine Hrvaške 3. novembra 1671. Akademijo so več kot stoletje vodili jezuiti, dokler ni papež Klemen XIV. leta 1773 tega reda razpustil. Leta 1776 je cesarica Marija Terezija izdala odlok o ustanovitvi Kraljeve akademije znanosti, ki je nasledila prejšnjo jezuitsko akademijo. Škof Josip Juraj Strossmayer je leta 1861 hrvaškemu parlamentu predlagal ustanovitev univerze. Cesar Franc Jožef je leta 1869 podpisal odlok o ustanovitvi Univerze v Zagrebu. Zakon o ustanovitvi je parlament sprejel leta 1874, cesar pa ga je ratificiral 5. januarja 1874. Dne 19. oktobra 1874 je bila Kraljeva univerza Franca Jožefa I. uradno odprta.

Univerzo sestavlja 29 fakultet, 3 umetniške akademije in 1 univerzitetni center z več kot 70.000 študenti. Univerza je od leta 2018 na seznamu svetovnih univerz, ki ga sestavlja Center for University World Rankings, na 463. mestu od 1000.

Organizacija in enote

Univerza v Zagrebu deluje kot javna univerza z več enotami, razpršenimi po mestu in širši regiji. Glavne sestavine so:

• Fakultete (naravoslovne, tehnične, medicinske, humanistične, družboslovne in druge), ki izvajajo osnovne in strokovne študijske programe;
• Umetniške akademije (npr. likovna, glasbena, gledališka) z ustvarjalnimi in izvedbenimi programi;
• Univerzitetni centri in inštituti, ki podpirajo interdisciplinarno raziskovanje in visokošolski pouk;
• Pripisane klinične in raziskovalne ustanove ter sodelovanje z bolnišnicami in strokovnimi institucijami.

Študij, stopnje in vpis

Univerza upošteva standarde Bolonjskega procesa: ponuja dodiplomske (bachelor), magistrske in doktorske programe. Večina programov poteka v hrvaškem jeziku, vendar so na voljo tudi programi in posebni predmeti v tujih jezikih (predvsem v angleščini) za tuje študente in izmenjave. Vpisni pogoji se razlikujejo glede na fakulteto in program; vključujejo rezultate iz srednje šole, morebitne sprejemne izpite ali posebne teste za umetniške smeri.

Raziskovanje, knjižnice in infrastruktura

Univerza je pomembno raziskovalno središče na Hrvaškem in v regiji. Njeni raziskovalni oddelki delujejo na številnih področjih: naravoslovje, tehnologija, medicina, družbene vede, humanistika in umetnost. Univerza ima bogato mrežo knjižnic, laboratorijev in muzejev, ki podpirajo izobraževanje in raziskave. Velik pomen ima tudi sodelovanje s podjetji in javnim sektorjem pri prenosu znanja v prakso.

Mednarodno sodelovanje

Univerza v Zagrebu sodeluje v številnih mednarodnih programih in mrežah, izmenjavah študentov in profesorjev ter skupnih projektih. Aktivno sodeluje v programih evropskega sodelovanja (npr. Erasmus+) in ima bilateralne dogovore s številnimi univerzami po svetu. To omogoča mobilnost študentov in raziskovalcev ter vključevanje v mednarodne raziskovalne konzorcije.

Vpliv in prispevki

Kot ena najstarejših in največjih institucij visokošolskega izobraževanja v regiji je Univerza v Zagrebu dala pomemben prispevek k razvoju znanosti, kulture, izobraževanja in javnega življenja. Študenti in zaposleni univerze so skozi zgodovino prispevali k razvoju stroke, umetnosti in politike tako na nacionalni kot mednarodni ravni.

Pomembni datumi – povzetek

• 23. september 1669: izdan odlok o ustanovitvi Jezuitske akademije;
• 3. november 1671: odlok sprejet na saboru;
• 1773–1776: razpust jezuitskega reda in ustanovitev Kraljeve akademije znanosti;
• 1861: predlog škofa Josipa Juraja Strossmayerja za ustanovitev univerze;
• 1869–1874: zakonodajni postopki in ratifikacija za ustanovitev Univerze v Zagrebu;
• 19. oktober 1874: uradno odprtje Kraljeve univerze Franca Jožefa I.

Kako najti več informacij

Za podrobnejše informacije o posameznih fakultetah, študijskih programih, raziskovalnih projektih in pogojih vpisa je najbolje obiskati uradno spletno stran posamezne fakultete ali kontaktirati študentsko službo. Zaradi raznolikosti programov in hitro spreminjajočih se akreditacijskih zahtev se pogoji lahko razlikujejo od leta do leta.

Vprašanja in odgovori

V: Kdaj je bila ustanovljena Univerza v Zagrebu?

V: Kdo je predlagal ustanovitev univerze?

V: Katera je najstarejša neprekinjeno delujoča univerza v srednji in jugovzhodni Evropi?

V: Koliko študentov ima?

V: Kaj se je zgodilo z jezuitsko akademijo, ki je obstajala pred njo?

V: Kdo je izdal odlok o ustanovitvi Jezuitske akademije?

V: Kje se nahaja na seznamu Centra za razvrščanje univerz po svetu (Center for World University Rankings) za leto 2018?

Išči po črki