Marija Terezija Avstrijska (1717–1780): cesarica in reformatorica

Marija Terezija (1717–1780): mogočna habsburška vladarica in reformatorica, ki je preoblikovala Dunaj, utrdila oblast, modernizirala državo ter izboljšala življenje kmetov.

Marija Terezija Avstrijska (13. maj 1717 – 29. november 1780) je bila edina ženska na čelu habsburške dinastije. Bila je avtonomna vladarica velikih habsburških posesti: bila je cesarica Svetega rimskega cesarstva kot soproga cesarja, hkrati pa de iure in de facto vladarica svojih srednjeevropskih držav — kraljica Madžarske in Češke ter nadvojvodinja Avstrije.

Vzpon in vojna za dedstvo

Po smrti njenega očeta Karla VI. (1711–1740) je Marija Terezija morala braniti pravico do dedovanja po Pragmatični sankciji, ki jo je izdal oče. Njeno vladanje se je začelo z dolgotrajnim vojnim obdobjem — Vojno za avstrijsko nasledstvo (1740–1748) — v katerem so jo napadle sile, ki niso priznavale ženskega nasledstva. V tem spopadu je izgubila Silezijo v spopadu s Prusijo, kar je bilo ena največjih zunanjepolitičnih porazov njenega vladanja (potrdilo ga je mirovno pogajanje in mirovna pogodba v Aachnu/Aix-la-Chapelle).

Notranje reforme in uprava

Marija Terezija je v naslednjih desetletjih sistematično krepila centralno oblast in modernizirala državno upravo. Uvedla je bolj strokovno birokracijo, reorganizirala davčni sistem ter izboljšala vojaško organizacijo in usposabljanje. Za potrebe države je poenotila računovodstvo in okrepila nadzor nad lokalnimi uradi, kar je povečalo učinkovitost pobiranja davkov in upravljanja državnih financ.

Pravne spremembe in položaj kmetov

Čeprav je ohranila absolutistični okvir vladanja, je Marija Terezija sprejela ukrepe za omejevanje samovolje fevdalcev. Pomemben dokument v tem smislu je bil urbarični red (urbarium), ki je urejal obveznosti kmetov do gospodarjev in omejeval nekatere oblike nepreglednih prisilnih del. Ukrepi so poskušali olajšati življenje kmetov in zmanjšati zlorabe, čeprav so se pristne zemeljske in socialne spremembe zgodile postopoma in v različnih deželah drugače.

Izobraževanje in cerkev

Marija Terezija je močno podpirala izobraževanje kot sredstvo za modernizacijo države. Ustanovila je številne šole in izobraževalne ustanove ter uvedla splošnejši nadzor nad šolstvom — v nekaterih delih njenih dežel je uvedla obvezno osnovno šolanje za otroke, s čimer je želela povečati pismenost in število usposobljenih državnih uradnikov. Hkrati je ohranila tradicionalen položaj cerkve v družbi, pri čemer je bila do cerkvenih institucij pogosto pragmatična in iskanje kompromisov med duhovščino in državno oblastjo.

Gospodarstvo, vojska in zunanja politika

Za vzdrževanje velikih državnih stroškov je Marija Terezija spodbujala razvoj gospodarstva in trgovine, urejala carinske in industrijske politike ter podpirala gradnjo prometne infrastrukture. V vojaškem pogledu je vzpostavila redno, bolj disciplinirano vojsko in skrbela za njeno opremo ter usposabljanje. Njena zunanja politika je bila usmerjena v obrambo habsburških interesov v Evropi, pri čemer je morala po izgubi Silezije najti nove diplomatske rešitve in zaveznike.

Kultura, arhitektura in Dunaj

Pod Marijinim okriljem je Dunaj postal pomembno središče umetnosti in glasbe. Vladni dvor je namenil veliko sredstev za prenovo in gradnjo palač in cerkva; Marija Terezija je kraljevo palačo pred Dunajem (avstrijska prestolnica) spremenila v podobo Versaillesa, kar je pripomoglo k rasti prestiža dvora. Dunaj je postal magnet za skladatelje in glasbenike, kar je utrdilo mesto kot eno vodilnih glasbenih središč v Evropi v 18. stoletju.

Družina in nasledstvo

Marija Terezija se je poročila z Lotarinškim vojvodo Francem Štefanom (Franz Stephan), ki je pozneje postal cesar Frančišek I. Par je imel številne otroke — med njimi so bili tudi pomembni evropski vladarji in zakoncev, na primer Marija Antoaneta, ki je postala francoska kraljica. Njeni sinovi in hčere so bili pogosto poročeni v različne dinastije, kar je utrjevalo politične vezi. Po Marijini smrti je vladavino v habsburških deželah prevzel njen sin Jožef II., ki je bil že pred smrtjo deležen vpliva matere kot so-vladar.

Dediščina

Marija Terezija je zapustila zapuščino kot vladarica, ki je modernizirala državno upravo, okrepila centralno oblast in naredila pomembne korake pri izboljševanju izobraževanja in položaja kmetov. Hkrati jo zgodovina pozna kot vladarico, ki je ohranila konzervativne vrednote in močno državno oblast. Njena vladavina je postavila temelje za nadaljnje razsvetljenske reforme, ki jih je v naslednji generaciji nadaljeval predvsem njen sin Jožef II.

Zgodovina jo pozna kot cesarico Marijo Terezijo, eno ključnih osebnosti centralne Evrope v 18. stoletju — vladarico, ki je združevala skrb za državno moč z ambicijo po modernizaciji družbe in uprave.

Biografija

Marija Terezija se je rodila 13. maja 1717 na Dunaju v Avstriji. Njena starša sta bila Karel VI., cesar Svetega rimskega cesarstva, in Elizabeta Kristina Brunswiško-Wolfenbüttelska. Njen oče je leta 1713 sprejel pragmatično sankcijo, odlok, ki je kljub prepovedi salijskega prava dovoljeval vladarko.

Marija Terezija se je iz ljubezni poročila z vojvodo Frančiškom Štefanom I. Lotarinškim. Imela sta šestnajst otrok, katerih imena so navedena tukaj:

• Nadvojvodinja Marija Elizabeta Avstrijska (1737-1740)
• Nadvojvodinja Marija Ana Avstrijska (1738-1789)
• Nadvojvodinja Marija Karolina Avstrijska (1740-1741)
• cesar Svetega rimskega cesarstva Jožef II (1741-1790)
• Nadvojvodinja Marija Kristina Avstrijska, vojvodinja Teschen (1742-1798)
• Nadvojvodinja Marija Elizabeta Avstrijska (1743-1808)
• Nadvojvoda Karel Jožef Avstrijski (1745-1761)
• Nadvojvodinja Marija Amalija Avstrijska (1746-1804)
• cesar Svetega rimskega cesarstva Leopold II (1747-1792)
• Nadvojvodinja Marija Karolina Avstrijska (mrtvorojena 1748)
• Nadvojvodinja Marija Johanna Gabriela Avstrijska (1750-1762)
• Nadvojvodinja Marija Jožefa Avstrijska (1751-1767)
• neapeljska in sicilijanska kraljica Marija Karolina Avstrijska (1752-1814)
• francoska in navarrska kraljica Marija Antoinetta, rojena Marija Antonija (1755-1793)
• Nadvojvoda Maksimilijan Frančišek Avstrijski (1756-1801)

Marija Terezija je umrla 29. novembra 1780 na Dunaju v Avstriji.

Marijo Terezijo Avstrijsko leta 1772.


Kovanec Marije Terezije

Išči po črki