Univerza v Bologni: najstarejša delujoča univerza na svetu (1088)

Univerza v Bologni (1088) — najstarejša neprekinjeno delujoča univerza na svetu: zgodovina, listine in izvor univerzitetne tradicije.

Univerza v Bologni je najstarejša neprekinjeno delujoča univerza. Ustanovljena je bila v Bologni v Italiji okoli leta 1088. V srednjem veku se je razvila predvsem kot šola prava — tako cerkvenega (kanonskega) kot rimskega (civilnega) prava — in je hitro postala eno najpomembnejših središč študija prava v Evropi.

Univerza je prejela listino od Friderika I. Barbarosse leta 1158, s katero so bili zaščiteni privilegiji učiteljev in študentov. V 19. stoletju je odbor zgodovinarjev na podlagi razpoložljivih virov določil letnico ustanovitve okoli leta 1088, zato se Univerza v Bologni pogosto navaja kot najstarejša neprekinjeno delujoča univerza na svetu. To je nekoliko prej kot Univerza v Oxfordu, kjer je poučevanje dokumentirano od leta 1096.

Bologna je tudi prva uporabila izraz universitas za skupino študentov in magistrov, ki sestavljajo univerzo. V značilnem bolognesejskem modelu so imeli študenti veliko moči: pogosto so sami najemali in plačevali profesorje ter oblikovali notranjo organizacijo univerze. Študente so pogosto združevali v t. i. "nacije" (nazioni), ki so predstavljale študente iz istih regij in jim nudile podporo in zaščito.

Zgodovinski poudarki

V 11. in 12. stoletju so v Bolonii delovali pomembni pravni učitelji, med njimi Irnerius, ki velja za ustanovnega učitelja šole glossatorjev, in Gratian, avtor ključnega zbornika kanonskega prava (Decretum Gratiani). Njihovo delo je prispevalo k sistematičnemu poučevanju prava in k rasti mednarodnega ugleda univerze. V 16. stoletju je bil zgrajen Archiginnasio (1563), nekdanja glavna zgradba univerze, kjer je tudi znameniti anatomovni oder — spomin na zgodovinsko poučevanje anatomije in medicine.

Univerza danes

Danes je Univerza v Bologni sodobna javna univerza z več kampusi v regiji Emilija-Romanja in s široko mrežo študijskih programov (pravo, medicina, humanistika, naravoslovje, inženirstvo, ekonomija ipd.). Obiskuje jo več deset tisoč študentov, univerza pa sodeluje v številnih mednarodnih programih in raziskovalnih mrežah. Mesto Bologna je tudi gostilo podpis Bološke deklaracije leta 1999, ki je začela proces usklajevanja evropskih visokošolskih sistemov (Bologna Process).

Pomembne osebe in vpliv

• Irnerius in drugi srednjeveški pravni učitelji, ki so utrdili pomen Bolonje kot evropskega centra prava.
• Laura Bassi, ena prvih žensk, ki je v 18. stoletju postala univerzitetna profesorica znanosti v Evropi (predavala je fiziko v Bolonii).
• Številni znanstveniki, pravniki, cerkveni dostojanstveniki in politiki iz različnih obdobij so se izobraževali ali delovali na tej univerzi; med njimi je bil tudi znan astronom Nicolaus Copernicus, ki je v Bolonii študiral pravo v začetku 16. stoletja.

Univerza v Bologni je torej pomembna tako z vidika zgodovine evropskega izobraževanja kot sodobnega raziskovanja in mednarodnega sodelovanja. Njena tradicija, arhitekturne znamenitosti in prispevek k oblikovanju univerzitetne institucije so še danes deležni široke pozornosti.

Išči po črki