Johannes Brahms — nemški skladatelj: življenje, dela in vpliv
Johannes Brahms (7. maj 1833 - 3. april 1897) je bil slavni nemški skladatelj. Svojo kariero je začel kot pianist. Vedno je bil zelo samokritičen in je uničil vsako skladbo, za katero je menil, da ni zares dobra. Menil je, da ljudje od njega pričakujejo, da bo "naslednji Beethoven", zato je svojo prvo simfonijo pripravljal več let, preden jo je dovolil izvesti. Na koncu je napisal štiri simfonije, štiri koncerte in številna zborovska dela, vključno z rekviemom. Pisal je tudi komorno in klavirsko glasbo ter nemške umetne pesmi ali Lieder. Ena njegovih najbolj znanih pesmi je Wiegenlied ("pesem za zibelko"), pogosto imenovana "Brahmsova uspavanka", ki jo pogosto slišimo v glasbenih skrinjah.
Življenje in poklicna pot
Rojen je bil v Hamburgu v preprosti družini, že zgodaj pa je izkazoval izjemen glasbeni talent. Kot mlad pianist je spremljal pevce in igral v gostilnah in na zasebnih nastopih, kasneje pa se je uveljavil kot skladatelj in dirigent. V pomembnem obdobju njegove kariere sta ga močno podprla skladatelj Robert Schumann in njegova žena Clara Schumann — Robert je Brahmsa javno pohvalil in mu tako odprl pot. Brahms je večino odraslega življenja preživel na Dunaju, kjer je tudi umrl 3. aprila 1897; pokopan je na dunajskem Zentralfriedhofu.
Glasbeni slog
Brahms je veljal za nosilca tradicije "absolutne glasbe": spoštoval je klasične oblike (simfonija, sonata, fuga), a jih je prepojil z romantično izražanjem in bogato harmonijo. Njegova glasba se odlikuje po:
- motivični razviti — kratki motivi se nenehno spreminjajo in povezujejo v večje enote;
- kontrapunktu — uporabljal je polifonijo in tehnike starejših skladateljev (npr. Bacha) v sodobnem jeziku;
- ritmični kompleksnosti — prefinjene ritmične poteze in premiki metra;
- intimni klavirski pisavi — intermezzi in romantične miniature so izjemno zvočno in čustveno dodelane.
Glavna dela (izbor)
- Simfonije: štiri simfonije (No. 1 — Op.68, No. 2 — Op.73, No. 3 — Op.90, No. 4 — Op.98), ki sporočajo resnost, umetniško zrelost in osebno izraznost.
- Koncerti: klavirska koncerta (Op.15 in Op.83), violinski koncert v D-duru (Op.77) ter Dvojni koncert za violino in violončelo (Op.102).
- Zborovska dela: Ein deutsches Requiem (Op.45) je eno njegovih najbolj čustveno močnih in priljubljenih del.
- Komorna glasba: klavirski kvintet, klavirski trioji, violinski in violončelni cikli ter delo za klarinet (npr. Klarinetni kvintet, Op.115 in klarinetni sonati, Op.120).
- Klavirska glasba: pozna zbirka intermezzov (Op.117–119) ter zgodnejše delne obsega in etude za dva klavirja.
- Umetne pesmi (Lieder): zbirke samostojnih pesmi in ciklov, v katerih izstopajo globoka dramatika in zrel besedni odgovor na poezijo.
- Folklorna navdihnjenost: Hungarian Dances (sprva za klavir v štirih rokah) so postale izjemno popularne in so bile pozneje prirejene tudi za orkester.
Osebnost in ustvarjalni pristop
Brahms je bil znan kot perfekcionist: mnogo skladb je izničil ali nikoli ni objavil, če mu niso zadostile visoke standarde. Bil je zadržan v osebnem življenju — ni se poročil — in je imel dolgoletno, kompleksno prijateljstvo z Claro Schumann, ki ga je glasbeno in čustveno močno vplivalo. Zaradi svoje zvestobe klasičnim oblikam ga je sodobna glasbena scena pogosto postavljala v kontrast z razbohotnim ekspresionizmom in idejami Wagnerja in Liszta.
Vpliv in dediščina
Brahms je vplival na številne naslednje skladatelje, tako neposredno kot posredno. Njegova sposobnost kombiniranja forme in čustva, tehnika razvoja motiva in obvladanje kontrapunkta sta postali vzor težjim kompozicijskim pristopom 20. stoletja. Veliko njegovih del je stalna sestavina koncertnih programov in posnetkov; številne orkestrske, komorne in klavirske izvedbe Brahmsovih del so ključne točke v izobrazbi glasbenikov. Kritiki in glasbeniki so ga pogosto označili za "konservativnega" v pomenu zvestobe tradiciji, vendar so ga mnogi poznejši avtorji — tudi tisti, ki so se razvijali v bolj modernih smernicah — cenili zaradi njegove tehnične iznajdljivosti in umetniške globine.
Kaj poslušati, če želite začeti
- Ein deutsches Requiem (Op.45) — izjemen primer njegove zborovske expresije;
- Simfonija št. 1 in št. 4 — obsežna dela, ki prikazujeta njegovo simfonično zrelost;
- Violinistični koncert v D-duru (Op.77) — za ljubitelje solističnih koncertov;
- Klarinetni kvintet in Intermezzi — intimna, čustveno bogata dela za manjše zasedbe.
Brahms ostaja ključna osebnost glasbene zgodovine: skladatelj, ki je povezal tradicijo in inovacijo, ter ustvaril dela, ki navdušujejo poslušalce še danes.
Johannes Brahms
Njegovo življenje
Zgodnja leta
Brahms se je rodil v Nemčiji. Njegov oče je bil kontrabasist v mestnem orkestru v Hamburgu. Verjetno je mlademu dečku dal prve glasbene lekcije. Kmalu se je začel učiti klavir pri učitelju Ottu Cosselu. Ko je Brahms leta 1843 igral na javnem koncertu, ga je ameriški agent povabil na turnejo po Ameriki, vendar je njegov učitelj ugotovil, da je premlad. Rekel je, naj se Johannes uči pri Eduardu Marksenu, znanem učitelju v Hamburgu. Do leta 1848 je začel igrati klavirske recitale. Začel je tudi komponirati in nekaj svojih skladb poslal Robertu Schumannu, da bi ga prosil za nasvet. Schumann je pošiljko vrnil neodprto.
V tem času je bilo v Hamburgu veliko madžarskih glasbenikov. Brahmsu je bila všeč njihova ljudska glasba z nenavadnimi ritmi, malimi triletnimi figurami in občutkom za rubato. Ta je vplivala na njegov lastni slog skladanja. Eden od Madžarov se je imenoval Remenyi. Igral je violino in Brahms ga je pogosto spremljal na koncertih. Skupaj sta hodila na turneje in srečevala slavne ljudi, kot sta skladatelj Franz Liszt in violinist Joseph Joachim, ki je postal Brahmsov dolgoletni tesni prijatelj. Joachim je Brahmsu naročil, naj gre k Schumannu in njegovi ženi Clari v Düsseldorf. Schumannu je bil Brahms všeč in videl je, da bo postal velik skladatelj, zato je o njem napisal članek v svoj glasbeni časopis. Članek je imel naslov: Neue Bahnen (Nove poti). Izkazalo se je, da je imel Schumann prav: Brahms je res postal slavni skladatelj in našel "nove poti" (nove načine komponiranja). Brahms je ostal Schumannov zelo tesen prijatelj. Ko je Schumann doživel živčni zlom, se je Brahms odpravil k njemu v Düsseldorf. Brahms se je kmalu zaljubil v Klaro, ki je bila 14 let starejša od njega. V njo je bil zaljubljen tudi po smrti Roberta Schumanna in imela sta tesen odnos, čeprav so se Brahmsa začele zanimati druge ženske in je bil za kratek čas tudi zaročen. Vendar se ni nikoli poročil.
Zgodnja kariera v Hamburgu
Leta 1859 se je Brahms naselil v Hamburgu. Ustanovil je ženski pevski zbor ter zanj napisal in priredil veliko glasbe. Njegov Prvi klavirski koncert je bil zelo uspešen v Hannovru in Hamburgu, ne pa tudi v Leipzigu, kjer je veliko ljudi raje poslušalo Lisztovo divjo romantično glasbo, ki se je precej razlikovala od Brahmsovega sloga, ki je temeljil na klasicistični glasbi. Brahms se je odločil, da bo odšel na Dunaj. Tam naj bi ostal do konca življenja.
Prva leta na Dunaju
Na Dunaju je kmalu našel veliko prijateljev, ki jim je bila všeč njegova glasba. Nekaj časa je vodil zbor Dunajske pevske akademije, ki je prepeval nekatere njegove skladbe. Spoznal je Wagnerja. Wagner se je bal, da bo Brahms začel pisati opere, ki bodo bolj znane od njegovih. Zato je Wagner napisal članek, v katerem je zapisal, da je Brahms zelo slab dirigent. Wagner si je tako ustvaril sovražnika Brahmsa, ki tako ali tako nikoli ni napisal nobene opere.
Leta 1870 je Brahms postal vodja koncertnega cikla Dunajske glasbene družbe. Kot skladatelj je postajal vse bolj slaven, vendar ni bil nikoli dober dirigent, zato je leta 1875 vodenje koncertov prevzel dirigent Hans Richter. V teh letih je dokončal eno svojih največjih del: V nadaljevanju je napisal še eno od svojih najbolj priljubljenih del: Variacije na zborovsko pesem Svetega Antonija (včasih napačno imenovane Variacije na Haydnovo temo).
Leta slave
Leta 1876 je končno dovolil izvedbo svoje Prve simfonije. Sprva ni bila zelo uspešna, na Dunaju pa je bila občinstvu všeč. Začel je komponirati številna svoja največja dela in na univerzah je prejel veliko priznanj. Pozimi je koncertiral, poleti pa se je posvečal komponiranju. Svojo zadnjo simfonijo (Četrta simfonija) je napisal leta 1885, jo dirigiral in se z orkestrom odpravil na turnejo po Nemčiji in Nizozemski.
Od leta 1889 je Brahms vsako poletje preživel v Ischlu, kjer je imel veliko prijateljev. Do leta 1890 se je odločil, da ne bo več skladal, čeprav je po srečanju s klarinetistom Richardom Mühlfeldom napisal štiri čudovita dela za klarinet. Leta 1896 je napisal Štiri resne pesmi, ki jih je verjetno navdihnila žalostna smrt Klare Schumann. Naslednje leto je Brahms na Dunaju umrl za rakom. Za isto boleznijo je umrl tudi njegov oče.
Njegova glasba
Brahms je napisal veliko vokalne glasbe. Največje od teh del je Nemški rekviem. Napisal je tudi veliko del za zbore in veliko zbirko pesmi s klavirsko spremljavo (Lieder). Napisal je veliko klavirske glasbe, ki vključuje sonate in številne krajše skladbe, kot so fantazije, rapsodije, balade, intermezzo, capriccios in romance. Njegova komorna glasba vključuje godalne kvartete, kvinteti in sekstete ter klavirske tria, kvartete in klavirski kvintet. Napisal je štiri simfonije in štiri koncerte: dva za klavir, enega za violino ter enega za violino in violončelo (dvojni koncert). Nemški rekviem je njegovo največje vokalno delo.
Brahmsa je zelo zanimala tudi stara glasba in je pomagal pri urejanju glasbe Françoisa Couperina ter glasbe svojega prijatelja Roberta Schumanna.
| Nadzor organa |
|
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Johannes Brahms?
O: Johannes Brahms je bil slavni nemški skladatelj, ki je svojo kariero začel kot pianist.
V: Kaj si je mislil o svojih skladbah?
O: Bil je zelo samokritičen in je uničil vsako skladbo, za katero je menil, da ni zares dobra.
V: Kako je to vplivalo na njegov način komponiranja glasbe?
O: Menil je, da ljudje od njega pričakujejo, da bo "naslednji Beethoven", zato je svojo prvo simfonijo pripravljal več let, preden jo je dovolil izvesti.
V: Kakšne vrste del je Brahms komponiral?
O: Napisal je štiri simfonije, štiri koncerte, zborovska dela, vključno z rekviemom, komorno glasbo, klavirsko glasbo in nemške umetne pesmi ali Lieder.
V: Katera je ena od njegovih najbolj znanih pesmi?
O: Ena njegovih najbolj znanih pesmi je Wiegenlied ("pesem za zibelko"), pogosto imenovana "Brahmsova uspavanka", ki jo pogosto slišimo v glasbenih skrinjah.
V: Kdaj se je Johannes Brahms rodil in kdaj je umrl?
O: Johannes Brahms se je rodil 7. maja 1833 in umrl 3. aprila 1897.
