Lied (samospev): nemška umetniška pesem v klasični glasbi

Lied: od Schuberta do Straussa — odkritje nemške umetniške pesmi 19. stoletja, romantična poezija in klavirska spremljava, zgodovina in najboljši skladatelji.

Lied (izgovori se "leed") je nemška beseda za "pesem" (množina je Lieder - izgovori se "leader"). V glasbenem kontekstu se izraz običajno nanaša na umetniško pesem iz tradicije klasične glasbe, kjer je poudarek na odnosu med besedilom (poezijo) in glasbo.

Značilnosti in oblikovne vrste

Lieder so najpogosteje skladbe za solo pevca s klavirsko spremljavo, pri čemer klavir ni le akompaniament, temveč pogosto polnopravni spremljevalec, ki s harmonijo, ritemom in motiviko pripoveduje ali poudarja pomen besedila. Obstajata dve pogosti obliki:

• strofična (strophic) oblika – ista glasbena spremljava se ponavlja za vsak verz (npr. A A A...); primer starejše pesemske tradicije;
• durchkomponiert ("skozi komponirana") – vsaka kitica ali del pesmi ima svojo izvirno glasbo (ni ponavljanja istega glasbenega materiala), kar skladatelju omogoča natančnejše izražanje posameznih verzov in napredovanje drame.

Poleg tega se pogosto uporabljajo drugi glasbeni postopki: motivno razvijanje, tonalne spremembe, imitacije glasov in slikovito upodobitev dogajanja (npr. ponavljajoči se ostinati, arpeggii, ritmični vzorci, ki posnemajo korak, galop, morje ipd.).

Zgodovinski razvoj

V nemški kulturi izvira lied že iz srednjega veka. Walther von der Vogelweide je bil v 12.–13. stoletju minnesinger, ki je skladal in pel pesmi za pomembne ljudi na kraljevem dvoru. Minnesingerji so, tako kot večina pesnikov tistega časa, pogosto združevali vlogo pesnika in skladatelja.

V obdobju romantike (19. stoletje) je lied dosegel vrhunec: skladatelji so pogosto uglasbili dela priznanih pesnikov, težnja pa je bila po tesni sintezi poezije in glasbe. Čeprav je večina slavnih liederjev nastala v 19. stoletju, segajo korenine že v obdobju klasicizma: Mozart je napisal pesem Das Veilchen (Vijolica), Beethoven pa je napisal več pesmi, ki kažejo začetek prehoda k novejši, bolj izraženi umetniški pesmi.

Pesniki in tematike

Skladatelji liederjev so pogosto uglasbili dela znanih pesnikov, saj poezija igra ključno vlogo. Med pogostimi avtorji besedil so bili velikan Goethe in Schiller, pa tudi Heinrich Heine in Joseph von Eichendorff, katerih stvaritve so navdihnile številne melodije z močno čustveno vsebino. Tematsko se liederji pogosto dotikajo ljubezni, narave, sanj, smrti in notranjih stanj, značilnih za obdobje romantike.

Glavni skladatelji in značilna dela

Franz Schubert je postal najpomembnejši skladatelj liederjev; napisal je več kot 600 pesmi. Uporabljal je tako strofične oblike (npr. A A B, ki ga je, kot je omenila srednjeveška analogija, opisal von der Vogelweide kot "Stollen, Stollen, Abgesang") kot tudi številne durchkomponierte pesmi. Pri Schubertu postane klavirska spremljava pogosto samostojni izrazni element, ki dopolnjuje ali celo komentira besedilo. Njegova znamenita Erlkönig (Erlking) zahteva od pevca igranje več vlog (pripovedovalec, oče, sin, Erlkönig) in ima precej zahtevno klavirsko partijo, ki z neprekinjenimi oktavnimi ali arpegiiranimi figurami slika galop konja. V Grettchen am Spinnrade (iz Goethejevega Fausta) klavirska spremljava z valovitimi figurami posnema vrtenje kolovrata in z glasbo natančno sledi notranjemu pretresu junakinje.

Robert Schumann, ki je bil pred skladateljsko kariero pianist, je posvetil veliko pozornosti klavirskemu delu pesmi; njegovi cikli pogosto ustvarjajo sanjsko ali introspektivno vzdušje. Njegov najbolj znani cikel Dichterliebe (Pesnikova ljubezen) je poln finih harmoničnih premikov in občutljivih pianističnih podrobnosti. Rad je uglasbil pesnike, kot sta Joseph von Eichendorff in Heinrich Heine.

Johannes Brahms je poudarjal pomen pevca in vokalnega izraza, čeprav so njegova klavirska spremljanja pogosto zelo rafinirana. Med njegovimi znanimi Liederji so duhovite stvari, kot je Vergebliches Ständchen (Zaman serenada) ter resni in globoki cikli, kot so njegove Štiri resne pesmi. Njegova uspavanka Wiegenlied (Uspavanka) je ena najbolj prepoznavnih melodij na svetu.

Hugo Wolf je skoraj izključno znan po svojih pesmih; pri tem je razvil izrazito dramatičen slog z bogatimi in včasih nepričakovanimi harmonijami, vplivanimi tudi z Wagnerjevo harmoniko. Wolfove pesmi so pogosto kratke, a izjemno koncentrirane; njegove zbirke, kot sta italijanska in španska serija, vsebujejo vrsto mojstrskih miniatur.

Richard Wagner in Gustav Mahler sta prav tako pisala samospeve, vendar zlasti Mahler pogosto uporablja orkestrsko spremljavo, s katero doseže širše barvne in dramatične učinke. Mahler je navdih pogosto iskal v ljudskih pesmih, mnoge motive pa je vnesel tudi v svoje simfonije. Njegov cikel Das Lied von der Erde je delo za dva pevca (mezzosopran in tenor) z orkestrom in predstavlja preplet pesmi in simfonične zgradbe.

Richard Strauss velja za enega zadnjih velikih skladateljev liederjev; njegove štiri zadnje pesmi, napisane za glas in orkester, pogosto dojemamo kot slovo od velikega obdobja romantične umetniške pesmi in so polne zrelega, orkestralno bogatega izraza.

Cikli pesmi in izvedbeni kontekst

Skladatelji so pogosto združevali pesmi v celostne sklope, znane kot "cikel pesmi" ali v nemščini Liederkreis. Cikli so lahko pripovedni (z enotno zgodbo ali potjo, npr. Schubertova Die Winterreise in Die schöne Müllerin), tematski ali le poezijsko povezani. Cikel omogoča širše dramatiziranje, tonalno zasnovo skozi več delov in ponavljanje motivov.

Izvajalci liederjev delujejo tako v intimnih prostorih (saloni, manjše dvorane) kot tudi na velikih koncertnih odrih; pri tem je bistven partnerski odnos med pevcem in pianistom. Dobro izveden lied zahteva pozornost do teksta, jasen slog fraziranja, dinamično uravnoteženost in poglobljeno razumevanje poezije.

Mednarodni pomen in sorodne zvrsti

Lied je nemški prispevek k širšemu pojmu "umetniške pesmi" (angl. art song). V drugih kulturnih okoljih poznamo sorodne pojme, npr. francosko mélodie ali angleški izraz art song. Skladatelji 20. stoletja so nadaljevali in preoblikovali tradicijo liederja – nekateri so v peljišče vnesli modernistične harmonije, atonalnost ali nove tekstovne pristope –, vendar so klasični liederji 19. stoletja ostali v središču repertoarja pevcev in pianistov zaradi svoje globoke združitve poezije in glasbe.

Zaključek

Lied kot umetniška pesem predstavlja enega od najintimnejših in najbolj izpopolnjenih načinov, kako glasba lahko obogati poezijo. Bogastvo izraza, raznolikost oblik in tesna sodelovanja med besedilom, glasbo in izvajalcem so razlogi, da so Lieder še danes priljubljen in cenjen del klasičnega repertoarja.

Vprašanja in odgovori

V: Kakšen je pomen nemške besede "Lied"?

V: Katere vrste pesmi so Lieder?

V: Kdaj je nastala večina Lieder?

V: Kdo so bili nekateri znani skladatelji samospevov?

V: Kako so skladatelji 19. stoletja običajno ustvarjali svoje pesmi?

V: Kdo je bil eden prvih minnesingerjev, ki je skladal in pel pesmi za pomembne ljudi na kraljevem dvoru?

Išči po črki