Kongesangen: izvor, avtorji in pomen norveške kraljeve pesmi
Kongesangen: zgodovina, avtorji in pomen norveške kraljeve pesmi — od angleške iz 1741, prek Werglanda do modernih verzij. Odkrijte izvor in kulturni vpliv.
Kongesangen "Kraljeva pesem" je pesem v čast norveškemu kralju. Temelji na angleški kraljevi pesmi "God Save the King" iz leta 1741. Melody (melodija) je torej isti znani motiv, ki se je skozi čas uporabljal v več državah za različne državne ali kraljevske pesmi.
Izvor in melodija
Melodija "God Save the King" izvira iz 18. stoletja; njeni natančni avtorji niso povsem znani in so predmet zgodovinskih razprav. Tema pesmi – prošnja za varstvo in blagoslov vladarja – je preprosta in univerzalna, zato je bila melodija pogosto uporabljena ali prirejena v različnih jezikih in državah. V Norveščini je ta melodija dobila svoje besedilo in funkcijo kot kraljeva pesem.
Besedila in avtorji
Norveški pisatelj Henrik Wergeland je leta 1841 napisal norveško besedilo angleške pesmi z naslovom "Gud signe Kongen vor". To besedilo je eno prvih znanih norveških priredb na to melodijo in odraža takratno željo po izrazitih nacionalnih verzijah pesmi, prilagojenih norveškemu jeziku in občutkom.
Po Wergelandovi različici so nastajale nadaljnje priredbe in poenostavitve. Pozneje ga je P. Vogtmann prepesnil pod imenom "Gud sign vor Konge god". Poenostavljeno različico je pozneje napisal Gustav Jensen, ki je prispeval k širši uporabi in prepoznavnosti besedila v javnih in uradnih priložnostih.
Pomen in raba
Kongesangen ima predvsem protokolarno in simbolno vlogo. V sodobni Norveški je uradna nacionalna himna "Ja, vi elsker dette landet", medtem ko se Kongesangen uporablja kot kraljeva pesem — torej ob prihodih, odhodih ali prisotnosti monarha na državni ravni, ter na drugih uradnih dogodkih, kjer je prisoten kralj ali član kraljeve družine. Pesem poudarja lojalnost, blagoslov in spoštovanje do vladarja.
Sodobna interpretacija in pomen
Danes Kongesangen velja kot del zgodovinskega in kulturnega izročila Norveške. Čeprav ima enako melodijo kot angleška himna, je njen pomen v Norveški povezan z monarhijo in državnim protokolom. Različna besedila in urejene priredbe skozi čas kažejo, kako je isti glasbeni motiv preraščal v lokalne oblike in postal del norveške javne cerimonije.
Na kratko:
- Kongesangen je norveška kraljeva pesem, temelječa na melodiji "God Save the King".
- Henrik Wergeland je leta 1841 napisal prvo znano norveško besedilo.
- Poznejše priredbe, med njimi delo P. Vogtmann in poenostavitve Gustava Jensena, so pripomogle k njeni uporabi v uradnem kontekstu.
- Uporablja se predvsem v protokolarnih priložnostih, kjer je prisoten kralj ali član kraljeve družine.
Besedilo pesmi
1. verz
Gud podpis vår Konge bog!
Znak ham med kraft og mot
podpis hjem og slott!
Lys for ham ved din Ånd,
knytt med din sterke hånd
hellige troskapsbånd
om folk og drott!
2. verz
Høyt sverger Norges mann
hver i sitt kall, sin stand,
troskap sin drott.
Trofast i liv og død,
tapper i krig og nød,
vse vårt Norge lød
Gud og sin drott.
Vprašanja in odgovori
V: Kako se imenuje norveška kraljeva himna?
O: Norveška kraljeva himna se imenuje "Kongesangen".
V: Kdaj je bila napisana angleška pesem "God Save the King", na kateri temelji?
O: Angleška pesem "God Save the King", na kateri temelji Kongesangen, je bila napisana leta 1741.
V: Kdo je leta 1841 napisal norveško besedilo te pesmi?
O: Henrik Wergeland je leta 1841 napisal norveško besedilo te pesmi z naslovom "Gud signe Kongen vor".
V: Kdo je pozneje ponovno napisal to različico pesmi?
O: P. Vogtmann je pozneje to pesem prepesnil pod imenom "Gud sign vor Konge god".
V: Kdo je napisal poenostavljeno različico te prepisane različice?
O: Gustav Jensen je napisal poenostavljeno različico prepisane različice P. Vogtmanna.
V: Kako se izgovarja Kongesangen?
O: Kongesangen se izgovarja [ˈkɔ̂ŋːəˌsɑŋn̩].
Iskati