Signatura ključa
Signatura ključa je skupina kratkih ali dolgih tonov, ki so natisnjeni na začetku glasbene vrstice ali takta. Prikazuje, katere note je treba spremeniti v visoke ali nizke tone. Na primer: če je v podpisu ključa ena fisa, je to fisa. To pomeni, da vsakič, ko je zapisana nota F, namesto nje zaigramo (ali zapojemo) fis (na klaviaturi: črna nota tik desno od F).
Obstaja dvanajst glavnih in dvanajst stranskih tonov (pravilno imenovanih "načini"). To je zato, ker se lestvica lahko začne s katero koli noto, v oktavi pa je dvanajst not: sedem belih in pet črnih not na tipkovnici. Vsak glavni ključ ima svoj podpis ključa. Razmerje med ključi je razloženo v članku "kvintni krog". Vsaka molovska klaviatura si deli podpis ključa z eno od glavnih klaviatur.
Na voljo je petnajst možnih tonskih signatur: do sedem kratkih tonov, do sedem nizkih tonov ali brez kratkih in nizkih tonov. Razlog, zakaj jih je petnajst in ne dvanajst, je v tem, da imajo tri od njih dve možni imeni: F-dur (6 fisov) se lahko imenuje tudi G-dur, Cis je D-dur in B je C-dur. Tem notam pravimo enharmonične, tj. iste note, vendar z drugačnim imenom.
Za pisanje podpisa ključa obstajata dva razloga. Prvič, tako se izognemo pisanju številnih kratkih in dolgih tonov med skladbo. Drugič, igralcu pomaga razmišljati v ključu skladbe. To pripomore k boljšemu razumevanju glasbe.
Če želi skladatelj med skladbo uporabiti dodatne visoke ali nizke tone ali če želi razveljaviti tiste v ključu, jih lahko zapiše v notni zapis. Imenujemo jih accidentale. Akcidental se vedno zapiše pred noto, ki ji pripada (rečemo "Cis", vendar najprej zapišemo znak cis in nato noto C). Primer: v skladbi v G-duru so vsi F ostri. Če skladatelj želi fis, napiše znak za fis pred noto C, ki jo je treba izostriti. To bo trajalo do konca takta (takta). Če hoče b, ga mora zapisati. Če želi F namesto običajnega fisa, napiše znak natural. Obstajajo tudi dvojne ostre (znak je videti kot x) in dvojne ravne (dva znaka za ravne). Dvojni fis je fis, ki je bil izostren. To je enaka nota kot G.
Ključne signature so zapisane na začetku vsake glasbene vrstice. To igralcu pomaga, da si zapomni, kakšna je tonska signatura. Časovna signatura pa je zapisana le na začetku skladbe (vrstni red je: ključ - ključna signatura - časovna signatura). Včasih glasba med skladbo spremeni ton (modulira). Če bo glasba nekaj časa ostala v novi tonaliteti, se lahko skladatelj odloči, da bo spremenil tonsko signaturo. Drug razlog za spremembo ključa je lahko, da je glasba modulirana v ključ, kot je G-dur z osmimi fisi (vključno z dvojnim fisom). Glasbo je lažje brati, če je zapisana v As-duru (4 fis).
Iz ključne signature lahko razberemo, v kakšni ključni barvi je skladba, če vemo, ali je durovska ali molovska (glej "način"). Na primer: ključ s podpisom 1 sharp je bodisi G-dur bodisi e-mol. Najboljši način, da ugotovimo, katera je, je, da preverimo, ali konec skladbe temelji na G-duru ali e-molu. Prav tako: če je skladba v molovem ključu, je zelo verjetno, da bo v skladbi več priložnostnih tonov, ki ostrijo sedmi ton lestvice (v tem primeru se veliko d-jev spremeni v ostre d-je).
Nekateri sodobni skladatelji ne uporabljajo ključnih znakov. To se pogosto zgodi, kadar je glasba atonalna ali ni zelo trdno umeščena v eno tonaliteto. Če je v skladbi veliko kratkih in visokih tonov in so takti zelo dolgi, lahko zapišejo akcidental pred vsako noto, ki ga potrebuje, in ne le enkrat v taktu. To je treba razložiti na vrhu notnega zapisa. Morda gre tudi za to, da je skladba modalna.
Sorodne strani
- Lestvica
- Tonaliteta
- Krog petin
- Transpozicijski instrument
| ||||||||
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je ključna signatura?
O: Signatura ključa je skupina kratkih ali dolgih tonov, ki so natisnjeni na začetku vrstice/mera glasbe. Prikazuje, katere note je treba spremeniti v visoke ali nizke tone.
V: Koliko je durovih in molovih ključev?
O: Obstaja dvanajst durovih in dvanajst molovih tonov (pravilno imenovanih "modusi"). To je zato, ker se lestvica lahko začne na kateri koli noti in ker je v oktavi dvanajst not.
V: Koliko je možnih tonskih podpisov?
O: Obstaja petnajst možnih tonskih podpisov: do sedem kratkih tonov, do sedem enakih tonov ali brez kratkih in enakih tonov. Razlog, zakaj jih je petnajst in ne dvanajst, je v tem, da imajo trije od njih dve možni imeni.
V: Zakaj skladatelji uporabljajo ključne signature?
O: Skladatelji uporabljajo ključne signature iz dveh razlogov: prvič, da med skladbo ni treba pisati veliko kratkih ali dolgih tonov, in drugič, da igralec lažje razmišlja v "ključu" (glasbi) skladbe in tako bolje razume glasbo.
V: Kaj se zgodi, če je treba med skladbo dodati dodatne kratke ali srednje črte?
O: Če je treba med skladbo dodati dodatne visoke ali nizke tone, jih lahko zapišemo kot akcidental pred vsako noto, ki jih potrebuje, in ne samo enkrat v taktu.
V: Ali se v notnem zapisu uporabljajo znaki za dvojno as in dvojno as?
O: Da, v notnem zapisu se lahko po potrebi uporabljata dvojna ostra znamenja (znak je videti kot x) in dvojna ravna znamenja (dva ravna znaka).
V: Ali sodobni skladatelji vedno uporabljajo ključne znake?
O: Ne , nekateri sodobni skladatelji ne uporabljajo vedno oznak ključev, zlasti kadar je glasba atonalna ali ni zelo trdna v enem ključu.
