Glasbeni intervali: definicija, razlaga in primeri
Interval v glasbi pomeni razdaljo med dvema notama (ne glede na to, ali ju igrate skupaj ali ločeno).
Dva tona na klaviaturi, ki sta drug ob drugem (upoštevajoč bele in črne tone), sta med seboj oddaljena za "polton". "Tona" sta dva poltona (glejte polton). Vendar je interval odvisen od tega, kako so note zapisane (kako se imenujejo). Na primer, črna nota med F in G je lahko zapisana kot fis ali ges, medtem ko je črna nota med D in E zapisana kot dis ali es — to sta dve različni imeni za isti zvok (enharmonski enakih višin), a z različnima imenskima zapisoma interval spremeni kakovost in ime.
Upoštevajte, da je v vseh spodnjih primerih C spodnja nota v paru, druga nota pa je naslednja nota s tem imenom nad njo. Tako je interval med tonoma C in B le velika sedma, če je med tonom C in naslednjim tonom B nad njim.
Osnovna razdelitev intervalov
- Številka intervala (unison, sekunda, terca, kvart, kvint, seksta, septima, oktava) se določi z vštetjem črkovega imena not od spodnje do zgornje note vključno z obema (npr. C do E = tercio/terca, torej "tretji" oziroma terca).
- Kakovost intervala opisuje, ali je interval velik/majhen, popoln, povišan ali znižan. Pogoste kvalitete so: popoln (perfect, P), velik (major, M), majhen (minor, m), povišan (augmented, aug ali +) in znižan (diminished, dim ali o).
- Semitoni (poltoni) so praktičen način za merjenje intervalov na tipkah in v slušnem treniranju — vsak polton na klaviaturi je ena stopnica razdalje.
Najpogostejši preprosti intervali (od C navzgor)
- Unison (C–C): 0 poltonov
- Majhna sekunda (C–Db): 1 polton
- Velika sekunda (C–D): 2 poltona
- Majhna terca (C–Eb): 3 poltoni
- Velika terca (C–E): 4 poltoni
- Popoln kvart (C–F): 5 poltonov
- Triton (povišan kvart / znižana kvint — C–F# ali C–Gb): 6 poltonov
- Popoln kvint (C–G): 7 poltonov
- Majhna seksta (C–Ab): 8 poltonov
- Velika seksta (C–A): 9 poltonov
- Majhna septima (C–Bb): 10 poltonov
- Velika septima (C–B): 11 poltonov
- Oktava (C–C): 12 poltonov
Kako hitro določiti interval
- Preštejte črke od spodnje do zgornje note vključno z obema — to da številko intervala (npr. C→E = 1,2,3 → terca).
- Izmerite število poltonov oziroma primerjajte z referenčnim velikim ali popolnim intervalom:
- Če med C in drugo notno višino obstaja za eno poltono manj kot pri veliki/ popolni različici, je interval majhen (m).
- Če je za eno poltono več, je povišan (aug).
- Če je dve poltoni manj kot velika/populna razlika, gre za znižan (dim).
Enharmonske zamenjave in zapis
Enak zvok (enaka višina) ima lahko različna imena — npr. F# in Gb sta enharmonska: na klaviaturi zvenita enako, a zapisana sta različno. To vpliva na ime intervala: C–F# se imenuje povišan kvart (augmented fourth), medtem ko je C–Gb znižana kvint (diminished fifth), čeprav je razdalja v poltonih enaka (6 poltonov). V notnem zapisu je zato pomembno gledati, kako je nota poimenovana, ne le kako zveni.
Inverzije intervalov
- Inverzija intervala pomeni zamenjavo spodnje in zgornje note. Pri tem velja pravilo: številka intervala in njegov inverz se skupajštejeta do 9 (npr. tercija ↔ sekunda: 3 + 6 = 9; dejansko: tercija ↔ seksta, 3 + 6 = 9).
- Kakovost se z inverzijo spreminja: popoln (P) ostane popoln, velik (M) postane majhen (m) in obratno; povišan (aug) postane znižan (dim) in obratno.
Kompleksnejši intervali
Intervali, večji od oktave, so komponentni (compound) — npr. nona, dekamerona itd. Lahko jih obravnavamo kot oktavo + preprost interval (npr. devetica = oktava + sekunda).
Praktični nasveti za vajo
- Naučite se prepoznavati intervale po zvoku (npr. kvinta kot tonični odmik v mnogih pesmih, terca kot osnova za molno/durovno razliko).
- Pojte spodnjo noto v mislih in nato poskušajte uganiti ime intervala do zgornje note.
- Na instrumentu izmerite poltone med notama — to pomaga razumeti kakovost intervala glede na zapis.
Intervali so temelj glasbene harmonije in melodije. Razumevanje, kako se imenujejo, kako jih izračunati in kako zapis vpliva na njihovo ime, je bistveno za branje not, harmonsko analizo in glasbeni smisel.
Glasbena klaviatura
Veliki in popolni intervali v durovi lestvici
V durovi lestvici je osem tonov, npr. durova lestvica C (glej zgoraj) je: C D E F G A B C in spet navzdol.
- Interval med C in D je durova sekunda.
- Interval med C in E je velika terca (durova terca)
- Interval med C in F je popolna četrtinka (popolna četrtinka)
- Interval med C in G je popolna kvinta (popolna kvinta)
- Interval med C in A je durova šestina (durova šestina)
- Interval med C in B je durova sedmina (durova sedmina)
- Interval med C in C je popolna osmina (popolna oktava)
Minorni intervali
Če durov interval zmanjšamo za pol tona, postane molov:
- Interval med C in D je molovska sekunda.
- Interval med C in Es je molovska tretjina
- Interval med c in as je šestnajsti molovski interval.
- Interval med C in B je molov sedmini.
Diminizirani intervali
Če se popolni interval zmanjša za pol tona, postane "pomanjšan".
- Interval med C in F je zmanjšana četrtinka
- Interval med C in G je pomanjšana peta.
Če se glavni interval zmanjša za dva poltona (tj. za ton), postane "zmanjšan".
- Interval med C in D dvojno ploskvijo je zmanjšana 2. stopnja
- Interval med C in Es dvojno ploščino je zmanjšana tretjina
- Interval med C in A dvojno ploščino je zmanjšana šestica
- Interval med C in B dvojno ploščino je pomanjšana sedmina
Povečani intervali
Če glavni interval povečamo za pol tona, postane "povečan".
- Interval med C in D sharp je povečana sekunda
- Interval med C in Es je povečana tretjina
- Interval med C in A sharp je povečana šestica
- Interval med C in Cis je povečana sedmina
Podobno, če se popolni interval poveča za pol tona, postane "povečan".
- Interval med C in Fis je povečana četrtinka
- Interval med C in G sharp je povečana peta
Primeri:
- od C do fis je povečana 2. stopnja (opomba: če je fis imenovan Es, je to molovska 3. stopnja).
- od C do G je zmanjšana peta stopnja
- Od C do B dvojne ravnine (enaka nota kot A) je zmanjšana sedmina.
Pomembno je, da se zavedamo, da je za določitev intervala spodnji ton treba obravnavati kot prvi ton lestvice.
Primeri:
- od Cis do As je šesterica v durovem razredu
- od Cis do A je molovska šestica
Obrnjeni intervali
Intervale je mogoče obrniti (invertirati). Na primer: namesto da bi šli od C navzgor do A (velika šestina), lahko gremo od C navzdol do A (mala tretjina).
- Major 6 je inverzija molovske tercine.
- Vsi durovi intervali, če so obrnjeni, postanejo molovski intervali.
- Vsi povečani intervali, če so invertirani, postanejo pomanjšani.
- Vsi popolni intervali so še vedno popolni, če so obrnjeni (zato jih imenujemo "popolni").
- Vsi intervali, če so obrnjeni, seštevajo 9 (v lestvici je 8 not. Ena nota se očitno šteje dvakrat).
Sestavljeni intervali so intervali, večji od oktave, npr. C do D je oktava in še ena nota nad njo je velika devetinka.
Velike intervale imenujemo "široki" intervali. Nasprotni interval je "ozek" interval.
Sorodne strani
| ||||||||
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je interval v glasbi?
O: Interval v glasbi je razdalja med dvema notama, ne glede na to, ali ju igramo skupaj ali ločeno.
V: Kaj je polton?
O: Polton je razdalja med dvema notama na tipkovnici, ki sta druga ob drugi, pri čemer štejemo bele in črne note.
V: Koliko poltonov sestavlja ton?
O: Dva poltona sestavljata ton.
V: Kako ime note vpliva na "intervale"?
O: Ime note vpliva na "intervale", saj določa, ali bo črna nota med tonoma D in E zapisana kot Fis ali Es, kar sta dve različni imeni za isto noto.
V: V katerih primerih tvorita C in B interval velike sedmine?
O: C in B tvorita durov 7. interval, kadar je C spodnja nota v paru, B pa je naslednja nota s tem imenom nad njo.
V: Ali je med intervali v glasbi kakšna razlika v primerjavi z drugimi področji, kot je matematika?
O: Da, intervali v glasbi se nanašajo zlasti na razdalje med notami, medtem ko se intervali v matematiki lahko nanašajo na kakršno koli vrzel ali prostor med dvema točkama.
