Interval v glasbi pomeni razdaljo med dvema notama (ne glede na to, ali ju igrate skupaj ali ločeno).
Dva tona na klaviaturi, ki sta drug ob drugem (upoštevajoč bele in črne tone), sta med seboj oddaljena za "polton". "Tona" sta dva poltona (glejte polton). Vendar je interval odvisen od tega, kako so note zapisane (kako se imenujejo). Na primer, črna nota med F in G je lahko zapisana kot fis ali ges, medtem ko je črna nota med D in E zapisana kot dis ali es — to sta dve različni imeni za isti zvok (enharmonski enakih višin), a z različnima imenskima zapisoma interval spremeni kakovost in ime.
Upoštevajte, da je v vseh spodnjih primerih C spodnja nota v paru, druga nota pa je naslednja nota s tem imenom nad njo. Tako je interval med tonoma C in B le velika sedma, če je med tonom C in naslednjim tonom B nad njim.
Osnovna razdelitev intervalov
- Številka intervala (unison, sekunda, terca, kvart, kvint, seksta, septima, oktava) se določi z vštetjem črkovega imena not od spodnje do zgornje note vključno z obema (npr. C do E = tercio/terca, torej "tretji" oziroma terca).
- Kakovost intervala opisuje, ali je interval velik/majhen, popoln, povišan ali znižan. Pogoste kvalitete so: popoln (perfect, P), velik (major, M), majhen (minor, m), povišan (augmented, aug ali +) in znižan (diminished, dim ali o).
- Semitoni (poltoni) so praktičen način za merjenje intervalov na tipkah in v slušnem treniranju — vsak polton na klaviaturi je ena stopnica razdalje.
Najpogostejši preprosti intervali (od C navzgor)
- Unison (C–C): 0 poltonov
- Majhna sekunda (C–Db): 1 polton
- Velika sekunda (C–D): 2 poltona
- Majhna terca (C–Eb): 3 poltoni
- Velika terca (C–E): 4 poltoni
- Popoln kvart (C–F): 5 poltonov
- Triton (povišan kvart / znižana kvint — C–F# ali C–Gb): 6 poltonov
- Popoln kvint (C–G): 7 poltonov
- Majhna seksta (C–Ab): 8 poltonov
- Velika seksta (C–A): 9 poltonov
- Majhna septima (C–Bb): 10 poltonov
- Velika septima (C–B): 11 poltonov
- Oktava (C–C): 12 poltonov
Kako hitro določiti interval
- Preštejte črke od spodnje do zgornje note vključno z obema — to da številko intervala (npr. C→E = 1,2,3 → terca).
- Izmerite število poltonov oziroma primerjajte z referenčnim velikim ali popolnim intervalom:
- Če med C in drugo notno višino obstaja za eno poltono manj kot pri veliki/ popolni različici, je interval majhen (m).
- Če je za eno poltono več, je povišan (aug).
- Če je dve poltoni manj kot velika/populna razlika, gre za znižan (dim).
Enharmonske zamenjave in zapis
Enak zvok (enaka višina) ima lahko različna imena — npr. F# in Gb sta enharmonska: na klaviaturi zvenita enako, a zapisana sta različno. To vpliva na ime intervala: C–F# se imenuje povišan kvart (augmented fourth), medtem ko je C–Gb znižana kvint (diminished fifth), čeprav je razdalja v poltonih enaka (6 poltonov). V notnem zapisu je zato pomembno gledati, kako je nota poimenovana, ne le kako zveni.
Inverzije intervalov
- Inverzija intervala pomeni zamenjavo spodnje in zgornje note. Pri tem velja pravilo: številka intervala in njegov inverz se skupajštejeta do 9 (npr. tercija ↔ sekunda: 3 + 6 = 9; dejansko: tercija ↔ seksta, 3 + 6 = 9).
- Kakovost se z inverzijo spreminja: popoln (P) ostane popoln, velik (M) postane majhen (m) in obratno; povišan (aug) postane znižan (dim) in obratno.
Kompleksnejši intervali
Intervali, večji od oktave, so komponentni (compound) — npr. nona, dekamerona itd. Lahko jih obravnavamo kot oktavo + preprost interval (npr. devetica = oktava + sekunda).
Praktični nasveti za vajo
- Naučite se prepoznavati intervale po zvoku (npr. kvinta kot tonični odmik v mnogih pesmih, terca kot osnova za molno/durovno razliko).
- Pojte spodnjo noto v mislih in nato poskušajte uganiti ime intervala do zgornje note.
- Na instrumentu izmerite poltone med notama — to pomaga razumeti kakovost intervala glede na zapis.
Intervali so temelj glasbene harmonije in melodije. Razumevanje, kako se imenujejo, kako jih izračunati in kako zapis vpliva na njihovo ime, je bistveno za branje not, harmonsko analizo in glasbeni smisel.
