Molovska lestvica: definicija, naravna, harmonska in melodična

Molovska lestvica v glasbeni teoriji je vsaka lestvica, ki ima najmanj tri stopnje: toniko, manjšo terco nad toniko in popolno kvinto nad toniko. Ti trije toni skupaj tvorijo molovsko triado. Kljub temu izraz vključuje širši nabor lestvic in načine, na primer dorski in frigijski način, ki imajo tudi "molovski" značaj.

Kaj pomeni, da je lestvica molovska?

Poenostavljeno: molovska lestvica zveni pogosto bolj melanholično ali "temneje" kot durova. V glasbeni praksi za "mol" navadno mislimo na eno izmed treh pogostih različic: naravno molsko, harmonsko molsko in melodično molsko. Mol se pogosto opisuje tudi kot lestvica, ki se začne na šestem tonu sorodne durove lestvice (npr. A-mol je soroden C-duru).

Zgradba molovske lestvice — intervali

Osnovni vzorec intervalov (med zaporednimi stopnjami) za naravno mol je:

• cela stopnja (W), pol stopnje (H), W, W, H, W, W — kar lahko zapišemo: W–H–W–W–H–W–W.

Za lažjo predstavo: A naravni mol (A–B–C–D–E–F–G–A) ima med stopnjami točno ta vzorec.

Pri harmonski mol je sedma stopnja za pol tona povišana glede na naravno mol (da pride močan vodilni ton proti toniki). Intervali so zato:

• W–H–W–W–H–1,5–H (torej med 6. in 7. stopnjo nastane razmik izven enotnega koraka — razširjen, znan kot "augmentiran 2.").

Pri klasični melodični mol se šesta in sedma stopnja dvigneta pri vzpenjanju (za gladkejše vodilo proti toniki), pri spuščanju pa se običajno vrne k naravni molski obliki. V vzpenjajoči obliki je vzorec:

• W–H–W–W–W–W–H (to pomeni, da so 6. in 7. stopnja povišani glede na naravni mol).

Primeri in akordi

Za lažjo predstavo uporabimo A-mol kot primer:

• Naturalni (naravni) A-mol: A B C D E F G A
• Harmonski A-mol: A B C D E F G# A
• Melodični A-mol (vzpenjajoče): A B C D E F# G# A (in pri spuščanju se vrne kot naravni).

Triade (akordi) v naravnem A-molu so: i (A–C–E), ii° (B–D–F, zmanjšan), III (C–E–G), iv (D–F–A), v (E–G–B), VI (F–A–C) in VII (G–B–D). Ker je v naravnem molu v kvinti (v) manjka vodilnega tona, je včasih v praksi manj močna harmonijska funkcija dominantnega akorda.

V harmonskem molu (A B C D E F G#) postane akord na peti stopnji V (E–G#–B), torej velik, kar daje močan vodilni ton in jasno dominantno funkcijo. Nekateri drugi akordi se zaradi spremembe sedme stopnje spremenijo (npr. III postane C–E–G#, kar je akord s povečano tercio ali "augmented").

V melodičnem molu se zaradi povišanih 6. in 7. stopnje pojavijo še druge barve — npr. II lahko postane molski (B–D–F#), IV lahko postane dur (D–F#–A) itd. V jazzovski praksi se melodični mol pogosto uporablja enako navzgor in navzdol (torej z dvignjenima 6. in 7. stopnjama tudi pri spuščanju), kar razlikuje jazzovsko uporabo od klasične.

Relacije: sorodna dur in paralelna dur

Vsaka molovska lestvica ima svojo sorodno (relativno) duro — triastega razmerja je: sorodna dura ima isto zapišo ključev (same ključne križe ali bemole) in se začne na tretji stopnji durove lestvice. Na primer:

• A-mol je soroden C-duru (oba imata nič priponk v ključu).

Paralelna dura pa pomeni ista tonika, drugačna lestvica (npr. A-dur in A-mol imata enako začetno tono, a različne stopnje in ključne znake).

Načini in molovski zvok

Poleg treh glavnih osrednjih molskih lestvic obstajajo tudi modalne oblike, ki dajejo 'molovski' ali soroden občutek, npr. dorski način (podoben molu, a z dvignjeno 6. stopnjo) in frigijski način (posebna barva z znižano 2. stopnjo). Ti načini so pogosti v ljudski glasbi, jazzu in sodobni glasbeni ustvarjalnosti.

Uporaba v praksi

• Kompozitorji izbirajo med naravnim, harmonskim in melodičnim molom glede na točno harmonično potrebo (npr. močna dominantna rešitev navadno zahteva harmonski ali melodični pristop).
• V popularni glasbi se pogosto uporablja naravni mol, medtem ko se harmonski in melodični elementi pogosto vpeljejo v akordnih zaporedjih za poudarjanje harmonije in melodije.
• Molske lestvice so osnova za gradnjo akordov, melodij in modulacij ter pomemben del glasbenega izročila v zahodni glasbi.

Kratek povzetek

Molovska lestvica ni le en sam zvok — obstajajo različne oblike (naravna, harmonska, melodična), vsaka z značilnimi intervalskimi vzorci in harmonijskimi posledicami. Poznavanje razlik med njimi pomaga razumeti, zakaj določene melodije ali harmonije delujejo bolj "melanholično", napeto ali bolj "funkcionalno" v kontekstu zahodne tonalitete.

Iskanje podpisov ključev

Durovske in molovske tonalitete, ki si delijo isti tonski podpis, se imenujejo relativne; tako je C-dur relativni durovski ton A-mol, c-mol pa relativni molovski ton E♭-dur. Relativni durovski ton je za manjšo terco višji od tonike molovskega tona. Ker ima na primer G-dur v svoji tonski signaturi eno fiso (glejte durove lestvice, kako to ugotoviti), ima tudi njegova relativna molska tonska signatura, e-mol, v svoji tonski signaturi eno fiso.

Glasba je lahko napisana v enharmonični lestvici (npr. v A-duru, ki ima v svoji ključni lestvici le štiri ravnine, medtem ko je za G-dur potrebnih osem kratkih tonov). Naslednji so enharmonični ekvivalenti:

Ključni Sig.		Velika lestvica		Minorska lestvica
5♯/7♭		B/C♭ glavni		g♯/a♭ minor
6♯/6♭		F♯/G♭ major		d♯/e♭ manjši
7♯/5♭		C♯/D♭ major		a♯/b♭ manjši

Kvintni krog, ki prikazuje durove in molove ključe ter njihove signature

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je v glasbeni teoriji molovska lestvica?

V: Kakšen je vzorec polstopenj in celih stopenj, ki se uporablja za gradnjo naravno-molovske lestvice?

V: Od katerega tona se začne naravno-molska lestvica?

V: Kateri so primeri lestvic in modusov, ki vključujejo molovsko triado?

V: Kako bi opisali značaj niza not v molovi lestvici?

V: Katere molove lestvice so najpogostejše v zahodni glasbi?

V: Kako zveni molova lestvica v primerjavi z durovo lestvico?

Išči po črki