Kadar je glasbena skladba v durovem ključu, relativni mol pomeni molov ključ, ki ima enako tonsko signaturo. Poiščemo ga tako, da vzamemo šesto noto prve lestvice in zaigramo molovsko lestvico, ki se začne na tej noti. Na primer: v C-duru je šesta nota A. Zato je a-mol relativni mol C-dur (C-dur in a-mol imata enako ključno signaturo: brez kratkih in dolgih tonov). C-dur se imenuje relativni durovski ton a-molu.

Relativni mol lahko poiščemo tudi z intervalom: tonic relativnega mola je tri poltona nižje od tonic-a durovega tona (ali, obratno, tonic relativnega dura je tri poltona višje od tonic-a molskega tona). Pomembno je, da relativna dura in mola delita enako ključno signaturo, zato imata enake predznake (križci ali bemoli) v notnem zapisu. To velja tako za naravni kot za harmonski in melodijski mol glede na signaturo.

Zakaj so relativni pari pomembni

Relativni pari so uporabni pri harmonizaciji, modulacijah in analizi skladb, saj omogočajo prehod med dur in mol tonacijami brez spreminjanja ključno-signature. Glasbeniki jih pogosto prepoznajo kot naravne sosednje tonalitete s podobnim zvočnim značajem (npr. svetlost dura proti bolj otožnemu molu), vendar s skupnimi notnimi predznaki.

Popoln seznam relativnih molskih/majorskih parov po vrstnem redu kvintnega kroga je naslednji:

  • C-dur — a-mol (0)
  • G-dur — e-mol (1♯)
  • D-dur — h-mol (2♯)
  • A-dur — f♯-mol (3♯)
  • E-dur — c♯-mol (4♯)
  • B-dur — g♯-mol (5♯)
  • F♯-dur — d♯-mol (6♯)
  • C♯-dur — a♯-mol (7♯)
  • F-dur — d-mol (1♭)
  • B♭-dur — g-mol (2♭)
  • E♭-dur — c-mol (3♭)
  • A♭-dur — f-mol (4♭)
  • D♭-dur — b♭-mol (5♭)
  • G♭-dur — e♭-mol (6♭)
  • C♭-dur — a♭-mol (7♭)

Opomba: nekateri ključi imajo enharmonične ekvivalente (npr. F♯-dur je enharmoničen Gb-dur), zato boste v praksi pogosto naleteli na raje uporabljene oblike (manj križcev ali manj bemolov) glede na okoliščine izvedbe ali notacije.