Klarinet — gradnja, tipi in igranje: vodič za začetnike

Klarinet — vodnik za začetnike: gradnja, tipi (Boehm, Albert), trstica, tehnika igranja in nasveti za izbiro in vajo — vse, kar potrebujete za prvi ton in hiter napredek.

Gradnja in osnovni deli

Klarinet je leseno pihalno glasbilo z valjasto cevjo, sestavljeno iz več delov: ustnik, trubica ali cilind, zgornji spoji, spodnji spoji, tipke s blazinicami, obroček (ring), palica (tenon), in zvonec. Na vrhu ustnika je nameščena trzalica, pritrjena s sponko, imenovano ligatura, ki je običajno izdelana iz kovine ali usnja. Pihanje skozi ustnik povzroči vibriranje trstike in s tem nastanek zvoka.

Trzalica, ustnik in ligatura

Trst je lahko iz naravnega trsa, bambusa ali iz različnih plastik; razlikujejo se po debelini in togosti (jacini). Debelina trstike močno vpliva na odzivnost in barvo zvoka: mehkejše trstike (nižja številka) so lažje za začetek, trše (višja številka) dajejo polnejši ton, vendar zahtevajo močnejši embouchure. Trst je na ustnik pritrjen z ligaturo; ta drži trstiko ob ustniku in vpliva tako na udobje kot na vibracijo. Ustnik je lahko iz različnih materialov (hard rubber, plastika, kovina) in z različnimi oblikami (različni boki, "facing") — izbira pomembno vpliva na barvo in odzivnost instrumenta.

Sistemi tipk in tipi klarinetov

Obstajata predvsem dva sistema: Albertov sistem in Boehmov sistem. Klarinet Boehm (Boehmov sistem) je danes najpogostejši v klasičnih orkestrih in pri večini šol; Albertov sistem se še uporablja v nekaterih ljudskih zvrsteh in pri določenih glasbenih slogih.

Najpogostejši sopraninski klarinet je uglašen v B (B♭), torej klarinet v B, ki je tudi standard v koncertnih, pohodnih in šolskih orkestrih. To pomeni, da če klarinetist zaigra neko noto, ki je zapisana kot C, se sliši ton B (natančneje B♭) — zveni torej za sekundo (tone) nižje od zapisane note. Drug pogost sopraninski klarinet je v A (A), ki zveni pol tona nižje kot zapis; sopraninski klarinet v Es (E♭) zveni višje (za tercio), obstoja pa tudi basovski klarinet v B, ki običajno zveni oktavo nižje oziroma precej nižje od sopraninskega klarineta.

Registri in obseg

Klarinet ima značilne registre: chalumeau (nizek, poln in topel), throat tones (medni nizki, nekatere note zahtevajo posebno tehniko), clarion (srednje-visok, jasen in pevsk), ter altissimo (zelo visok). Standardni obseg (odvisno od modela) pokriva več kot tri oktave; natančen obseg je odvisen od tipa klarineta in spretnosti igralca.

Igralna tehnika in embouchure

Pri igranju klarineta je pomembna pravilna drža ust (embouchure): spodnja ustnica je rahlo zavihana čez spodnje zobe in pritisnjena na trstiko, zgornji zobje počivajo na ustniku, ustnice pa so napete, a ne preveč. Diha se z globokim trebuhom (diaphragmatic breathing), z nadzorovanim izpihovanjem zraka. Prsti pokrivajo odprtine ali pritiskajo tipke; za nekatere note se uporablja tudi majhen prst ("pinkie") na posebnih gumbih.

Primeren instrument za začetnike

Začetni klarinetist pogosto izvabi tone že v prvih minutah ure, zato večina učiteljev instrument priporoča mladim igralcem, ko se razvijejo spodnji stalni zobje. Pihanje klarineta je lažje kot pri nekaterih drugih pihalnih inštrumentih, prstni sistem pa je soroden tistemu na flavti in saksofonu, kar olajša morebitne prehode med inštrumenti. Za začetnike se pogosto svetuje trstika s srednjo mehkobo in učiteljeva pomoč pri postavitvi ust in dihanju.

Vzdrževanje in dodatna oprema

• Po igranju vedno očistite notranjost klarineta s sušilnim krpcem (swab), da odstranite vlago in zaščitite blazinice.
• Uporabljajte mast za plutovinaste spoje (cork grease) za lažje sestavljanje in zaščito plutovin.
• Trzalice shranjujte v trdni škatlici; menjujte jih pogosto, da preprečite razpoke in slab zvok.
• Redno preverjajte blazinice (pads) in ključavničarske spoje; ob sumih puščanja obiščite glasbenega tehnika.
• Ligatura in pokrov za ustnik (cap) ščitita trstiko in ustnik med transportom.
• Občasno mažite tečaje in vijake po navodilih proizvajalca ali serviserja.

Repertoar in znane skladbe

Med ključnimi deli za klarinet je Koncert za klarinet Wolfganga Amadeusa Mozarta (1791), pogosto omenjen kot eno najslavnejših koncertnih del za ta inštrument. Poleg Mozarta so pomembna dela za klarinet spisali tudi Weber, Brahms (klarinetni kvintet), Copland in številni sodobni skladatelji. Klarinet igra pomembno vlogo tudi v jazzu (npr. klezmer, swing) — zato ga poznajo tako v klasičnih kot popularnih zvrsteh.

Znani klarinetisti

V svetu klasične in jazz glasbe izstopajo imena, kot so Benny Goodman (jazz), Sabine Meyer (klasična), Martin Fröst (sodobna tehnika) in Richard Stoltzman. Njihov pristop in posnetki so dober vir učenja in navdiha za študente.

Nasveti za začetnike

• Začnite z udobnim ustnikom in srednje mehko trstiko; poiščite učitelja za pravilne temelje embouchure in dihanja.
• Vadite kratke, redne vaje — kakovost vaje presega dolžino.
• Posnetki in posnemanje mojstrov pomagajo pri razvoju sloga in fraziranja.
• Redno vzdrževanje in pravilno shranjevanje podaljšata življenjsko dobo instrumenta in ohranjata dober zvok.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je klarinet?

V: Iz kakšnih materialov je izdelan trstenec?

V: Kako pihanje skozi ustnik ustvarja zvok?

V: Katere so različne vrste klarinetov s ključem?

V: Katera vrsta klarineta je najbolj priljubljena v Severni Ameriki in drugih zahodnih državah?

V: Ali so na voljo še kakšne druge velikosti ali višine zvoka poleg b-dura?

V: Ali se začetniki lahko naučijo igrati klarinet?

Išči po črki