Lesni pihalni inštrument je inštrument iz družine lesnih pihal. Tradicionalno so bili vedno izdelani iz lesa, čeprav so nekateri zdaj izdelani iz kovine ali plastike. Igra se z ustnim nastavkom, pri čemer zvok nastane z vibracijami zraka v cevi in z različnimi načini zapiranja odprtin oziroma s pomočjo tipk. Pomembni elementi so ustnik, trstica (pri nekaterih inštrumentih), kljunasta (embouchure) tehnika in sistem tipk (npr. Böhmov sistem pri flavti).

V orkestru so štiri glavne vrste pihal: flavta, oboa, klarinet in fagot. Vsaka od njih ima tudi sorodne instrumente različnih velikosti in razpona ter specifično vlogo v orkestralnem zvočnemu spektru – od visokih, ostrih barv do toplih in globokih tonov.

Flavta (in sorodni tipi)

Flavta je ena najstarejših in najbolj priljubljenih lesenih pihal. Profesionalne flavte so pogosto izdelane iz kovine ali iz kvalitetnega lesa; otroške, turistične in izobraževalne različice pa so pogosto iz plastike. Veliki skladatelji, kot so Bach, Telemann in Vivaldi, so flavto z velikim uspehom uporabljali v solo in orkestralnih delih.

Pikolo je najvišji od štirih glavnih instrumentov. Najnižja nota je srednji C, njen obseg pa je približno 3 oktave. Pikolo je najmanjši in najvišji instrument v orkestru ter običajno igra eno oktavo višje kot flavta.

Obstaja tudi altovska flavta, ki zveni za kvinto nižje kot navadna flavta. Flavta zahteva dobro kontrolo dihanja in embouchure; moderni sistemi tipk (Böhm) omogočajo hitre in natančne spremembe tonov.

Oboa in cor anglais

Oboa ima značilen, jasen in nekoliko prodoren ton; igra nekoliko nižje kot flavta in pogosto nosi melodije, ki izstopajo v orkestru. Oboa uporablja dvojno trstiko, kar pomeni, da sta dve tanki trstični ploščici pritrjeni skupaj in vibrirata ob pihanju.

Obstaja tudi večja različica, imenovana cor anglais (angleški rog), ki zveni približno kvinto nižje od oboe in ima bolj temen, melankoličen zvok. Zaradi dvojne trstike in specifične tehnike igranja je oboa in cor anglais zahteven inštrument za učenje.

Klarinet in bas klarinet

Klarinet je pihalo z enojno trstiko (na ustniku) in ima topel, prožen ton. Pogosto se uporablja v orkestrih, komorni glasbi in jazzovskih sestavih. Klarinet običajno igra skoraj oktavo nižje kot flavta; tipično obstaja tudi več vrst klarinetov (npr. B♭, A, in drugi).

Bas klarinet igra oktavo nižje od klarineta in dopolnjuje nizki register v pihalnih sekcijah. Bas klarinet ima globlji in bolj bogat zven ter pogosto igra harmonicne in podporne glasove v orkestru.

Fagot

Fagot je najnižji od štirih standardnih lesenih pihal v orkestru. Gre za instrument z dvojno trstiko, značilno V-obliki cevi in kompleksom sistemom tipk. Fagot ima topel, lesnat in včasih komičen ali grenak zven; zasede tako vodilne kot podporne vloge v orkestralnih partih. Obstaja tudi kontrafagot, ki sega še nižje in obogati basovni spekter.

Saksofon

Saksofon (izumil ga je Adolphe Sax v 19. stoletju) je videti kot pihalni inštrument, vendar se igra kot klarinet, zato je leseni pihalni inštrument. Čeprav je korpus običajno iz kovine, zaradi uporabe enojne trstice in načina izdelave spadal v družino lesenih pihal. Saksofon je vsestranski: pogosto ga igrajo bendi in jazzovske skupine, pa tudi big bandi in pop ansambli. Obstajajo različice saksofona: sopranski, altovski, tenorski in baritonski, vsaka z različnim razponom in barvo zvoka.

Vloga v ansamblu in vzdrževanje

  • Vloga: Lesni pihalni inštrumenti prinašajo v orkester širok barvni spekter — od iskrive visokosti flavte do toplega basa fagota. Pogosto nosijo melodije, soli, impresivne efektnosti in tenkočutne barvne podlage.
  • Vzdrževanje: Redno čiščenje s krpo ali swabom, nega trstic (pri instrumentih z trstiko), mazanje korkov, menjava trstic in redni ogledi pri učitelju ali serviserju podaljšujejo življenjsko dobo in ohranjajo dober zvok.
  • Učenje: Za uspeh so ključni vztrajnost, poslušanje dobre literature, tehnika dihanja, delovanje mišic obraza (embouchure) in razumevanje intonacije ter fraziranja.

Lesna pihala igrajo pomembno vlogo v različnih glasbenih slogih — od baročne in klasične glasbe do jazza, sodobne glasbe in popularne glasbe. Vsak inštrument ima svoje izzive in posebnosti, vendar skupaj tvorijo bogato in raznoliko paleto zvokov, ki je nepogrešljiva v glasbenem svetu.