Antonio Vivaldi

Zgodnje življenje

Vivaldija je igranja violine verjetno naučil oče, ki je bil poklicni glasbenik. Izobraževal se je za duhovnika in zaradi svojih rdečih las je postal znan kot "il prete rosso", kar pomeni "rdeči duhovnik". Kot duhovnik ni delal dolgo, leta 1703 je začel poučevati violino dekleta v sirotišnici v Benetkah, Pio Ospedale della Pietà. Ime pomeni "pobožna bolnišnica usmiljenja". Deklice so bile izbrane zaradi izjemnih glasbenih sposobnosti. Redno so prirejale koncerte, zato je Vivaldi v okviru svojih dolžnosti zanje pisal glasbo. Med letoma 1709 in 1711, ko je bil ponovno imenovan, je službo izgubil. Prevzel je tudi dodatno nalogo pisanja sakralne glasbe za dekliški zbor. Poučevanje je nadaljeval do leta 1716, ko je bil zadolžen za vse glasbene prireditve.

Pio Ospedale della Pietà.

Sestavljanje

Vivaldijeva glasba je postala znana. Med prekinitvijo poučevanja med letoma 1709 in 1711 je napisal veliko število del, med drugim violinske sonate in koncerte. Leta 1711 je pri Etiennu Rogerju v Amsterdamu izšla zbirka 12 koncertov L'estro armonico op. 3 za eno, dve in štiri solo violine. S tem je zaslovel po vsej Evropi in glasbeniki, ki so prihajali v Benetke, so hodili k Vivaldiju na učne ure. Z nadaljnjimi novimi objavami njegove glasbe je postal še bolj znan. Prva od njegovih številnih oper Ottone in villa je bila izvedena leta 1713. Njegov prvi oratorij, Juditha Triumphans devicta Holofernis barbaric, so leta 1716 izvedla dekleta iz Piete.

Naslovna stran "Cimento dell'Armonia e dell'Invenzione", 1727

Potovanja

Leta 1718 je Vivaldi zapustil Benetke in se preselil v Mantovo, kjer je postal glasbeni direktor guvernerja, princa Filipa Hesensko-Darmstadtskega. V tem času je napisal svoje znamenite "Štiri letne čase" in več oper. Okoli leta 1721 je odšel v Rim, kjer je večkrat nastopal za papeža. Med potovanjem je še naprej pisal glasbo za dekleta v Pieti, v preteklih letih jim je poslal okoli 140 koncertov. Obiskal je številna evropska mesta, kjer so izvajali njegove opere, med drugim Dunaj, Verono in Prago. Pogosto se je vračal v Benetke, da bi z dekleti vadil svojo glasbo.

Čeprav je bila njegova glasba priljubljena, Vivaldi z njo ni zaslužil veliko denarja. Ker so postali priljubljeni novejši glasbeniki in sodobnejši slogi, je imel vedno več težav s preživljanjem. Preselil se je v Avstrijo, da bi igral za kraljevo družino, a ko je kralj umrl, je obubožal in se ni mogel vrniti domov. Umrl je 28. julija 1741 na Dunaju kot reven človek.