Antonio Vivaldi — baročni skladatelj: življenje, dela in Štirje letni časi
Antonio Vivaldi (rojen 4. marca 1678 v Benetkah, umrl 28. julija 1741 na Dunaju) je bil italijanski skladatelj. Bil je najpomembnejši skladatelj v Italiji ob koncu baroka.
Vivaldi je napisal več kot 400 koncertov za različna glasbila, zlasti za violino. Še vedno so ohranjene partiture 21 njegovih oper, vključno s prvo in zadnjo. Njegovo najbolj priljubljeno delo je skupina štirih violinskih koncertov, imenovana "Štirje letni časi". Vsak koncert opisuje en letni čas: Pomlad, poletje, jesen in zima. Velja, da je izumitelj oblike ritornela. Zelo znan je bil po skladbah za pikolo, kot je Il gardellino.
Življenje in kariera
Vivaldi se je rodil v glasbeni družini — njegov oče Giovanni Battista je bil violinist v benetških cerkvah. Po izobrazbi je bil posvečen v duhovnika (1703) in je prejel vzdevek "Il Prete Rosso" zaradi rdečih las in duhovniškega stanu. Kmalu po posvečenju je začel poučevati violino in dolgo sodelovati z benetškim zavodom Ospedale della Pietà, sirotišnico in glasbeno ustanovo, kjer je bil vzgojitelj in sestavljalec glasbe za mladinke — tam je nastala velika količina njegovih koncertov in sakralnih del.
Vivaldi je potoval po Italiji in Evropi, delal kot kapelnik, gostujoči skladatelj in dirigent v različnih mestih ter upravljal z opernimi produkcijami. Konec življenja je odšel na Dunaj v upanju na cesarsko patroniranje, vendar je tam umrl v skromnih razmerah in bil nekaj časa pozabljen.
Glasbeni slog in inovacije
Vivaldi je bil mojster instrumentalne forme in tehnike. Njegovi koncerti pogosto sledijo tradicionalni strukturi hitra–počasna–hitro, a jih odlikuje strastna melodika, energična ritemika in jasna uporaba ritornela — ponavljajočega se tutti-telesa, ki se izmenjuje z virtuoznimi solo vložki. Ritornelo je pri Vivaldiju postalo osrednje sredstvo za oblikovanje in dramatičnost koncertov.
V njegovih delih so pogosto programatski elementi: glasba opisuje naravne pojave, prizore iz vsakdanjega življenja ali dogajanje na odru. V teh namerah je dosegel velik scenografski učinek z zvočnimi slikami (npr. ptičje petje, strele, lovaški rogovi, šumenje vetra, klecanje po ledu).
Štirje letni časi (Le quattro stagioni)
"Štirje letni časi" so del zbirke Il cimento dell'armonia e dell'inventione, objavljene leta 1725 (Op. 8). Vsak od štirih koncertov ima tri stavke in je navdihnjen z opisnim sonetom, ki spremlja partiture — te sonete naj bi napisal sam Vivaldi ali pa so bili dodani iz drugega vira, a jasno povezujejo glasbo z vsebino.
V posameznih koncertih so glasbeni motivi zelo slikoviti:
- Pomlad: petje ptic, šumenje potoka, ples pastirjev;
- Poletje: lenoba in spanje, prasketajoča vročina, nenadna poletna nevihta;
- Jesen: žetev, lovaške prizore in veseljačenje;
- Zima: hladen veter, trdota ledu, drsenje po poledenelih poteh.
Svetovno vpliv in zapuščina
Vivaldijev prispevek k razvoju koncertne oblike je ogromen: razširil je vlogo solišča, razvil ritornelo ter spodbudil virtuozen nastop violine. Njegove zbirke koncertov, kot je L'estro armonico (1711), so močno vplivale na takojšnjo generacijo glasbenikov po Evropi.
Po njegovi smrti je bil Vivaldi nekaj časa manj cenjen, a so ga v 20. stoletju ponovno odkrili — sodobne izdaje, raziskave in snemanja so znatno povečala njegovo prepoznavnost. Danes je eden najbolj izvajanih baročnih skladateljev in njegove melodije ter koncerti pogosto nastopajo v koncertnih dvoranah, filmih in posnetkih.
Izbrana dela
- Veliko koncertov za violino in orkester (več kot 400);
- Il cimento dell'armonia e dell'inventione (vključno s Štirimi letnimi časi, Op. 8);
- L'estro armonico (Op. 3) — vplivna zbirka koncertov;
- Sakralna glasba in moteti ustvarjeni za Ospedale della Pietà;
- Ohranjene opere (približno 21 partitur) — Vivaldi je bil tudi uspešen operni skladatelj v svojem času.
Antonio Vivaldi ostaja ključna figura baročne glasbe in eden od tistih avtorjev, katerih delo povezuje tehnično iznajdljivost z močno, slikovito izpovednostjo.
Zgodnje življenje
Vivaldija je igranja violine verjetno naučil oče, ki je bil poklicni glasbenik. Izobraževal se je za duhovnika in zaradi svojih rdečih las je postal znan kot "il prete rosso", kar pomeni "rdeči duhovnik". Kot duhovnik ni delal dolgo, leta 1703 je začel poučevati violino dekleta v sirotišnici v Benetkah, Pio Ospedale della Pietà. Ime pomeni "pobožna bolnišnica usmiljenja". Deklice so bile izbrane zaradi izjemnih glasbenih sposobnosti. Redno so prirejale koncerte, zato je Vivaldi v okviru svojih dolžnosti zanje pisal glasbo. Med letoma 1709 in 1711, ko je bil ponovno imenovan, je službo izgubil. Prevzel je tudi dodatno nalogo pisanja sakralne glasbe za dekliški zbor. Poučevanje je nadaljeval do leta 1716, ko je bil zadolžen za vse glasbene prireditve.
Pio Ospedale della Pietà.
Sestavljanje
Vivaldijeva glasba je postala znana. Med prekinitvijo poučevanja med letoma 1709 in 1711 je napisal veliko število del, med drugim violinske sonate in koncerte. Leta 1711 je pri Etiennu Rogerju v Amsterdamu izšla zbirka 12 koncertov L'estro armonico op. 3 za eno, dve in štiri solo violine. S tem je zaslovel po vsej Evropi in glasbeniki, ki so prihajali v Benetke, so hodili k Vivaldiju na učne ure. Z nadaljnjimi novimi objavami njegove glasbe je postal še bolj znan. Prva od njegovih številnih oper Ottone in villa je bila izvedena leta 1713. Njegov prvi oratorij, Juditha Triumphans devicta Holofernis barbaric, so leta 1716 izvedla dekleta iz Piete.
Naslovna stran "Cimento dell'Armonia e dell'Invenzione", 1727
Potovanja
Leta 1718 je Vivaldi zapustil Benetke in se preselil v Mantovo, kjer je postal glasbeni direktor guvernerja, princa Filipa Hesensko-Darmstadtskega. V tem času je napisal svoje znamenite "Štiri letne čase" in več oper. Okoli leta 1721 je odšel v Rim, kjer je večkrat nastopal za papeža. Med potovanjem je še naprej pisal glasbo za dekleta v Pieti, v preteklih letih jim je poslal okoli 140 koncertov. Obiskal je številna evropska mesta, kjer so izvajali njegove opere, med drugim Dunaj, Verono in Prago. Pogosto se je vračal v Benetke, da bi z dekleti vadil svojo glasbo.
Čeprav je bila njegova glasba priljubljena, Vivaldi z njo ni zaslužil veliko denarja. Ker so postali priljubljeni novejši glasbeniki in sodobnejši slogi, je imel vedno več težav s preživljanjem. Preselil se je v Avstrijo, da bi igral za kraljevo družino, a ko je kralj umrl, je obubožal in se ni mogel vrniti domov. Umrl je 28. julija 1741 na Dunaju kot reven človek.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Antonio Vivaldi?
O: Antonio Vivaldi je bil italijanski skladatelj, ki se je rodil 4. marca 1678 in umrl 28. julija 1741 na Dunaju.
V: Kakšen je bil Vivaldijev prispevek k glasbi?
O: Vivaldi je bil najpomembnejši skladatelj v Italiji ob koncu baročnega obdobja. Napisal je več kot 400 koncertov za različna glasbila, zlasti za violino. Domneva se, da je izumil tudi obliko ritornela.
V: Katero je najbolj znano delo Antonia Vivaldija?
O: Najbolj znano delo Antonia Vivaldija je skupina štirih violinskih koncertov, znana kot "Štirje letni časi". Vsak koncert opisuje letni čas, vključno s pomladjo, poletjem, jesenjo in zimo.
V: Koliko oper je napisal Vivaldi?
O: Vivaldi je napisal skupno 21 oper, od tega prvo in zadnjo.
V: Za katero glasbilo je Vivaldi napisal večino svojih koncertov?
O: Vivaldi je večino koncertov napisal za violino.
V: Kaj je oblika ritornela?
O: Ritornelna oblika je glasbena struktura, v kateri se glavna tema ali refren ponavlja skozi celotno glasbeno delo, običajno izmenično z drugimi temami.
V: Ali so partiture vseh Vivaldijevih oper še vedno nedotaknjene?
O: Ne, partiture vseh Vivaldijevih oper niso nedotaknjene, obstajajo pa partiture 21 oper, vključno s prvo in zadnjo.
