Francis Poulenc

Zgodnje življenje

Poulenc je izhajal iz bogate družine. Njegov oče je imel veliko farmacevtsko podjetje. Njegova mati, ljubiteljska pianistka, ga je naučila igrati klavir. Katoliška vera je bila zanj pomembna, prav tako kot umetniško življenje. Ta dva vpliva sta oblikovala njegovo osebnost. Glasbeni kritik Claude Rostand je dejal, da je bil Poulenc "napol menih in napol poreden deček".

Poulenc je po končanem šolanju želel študirati glasbo na pariškem konservatoriju, vendar mu je smrt obeh staršev spremenila načrte. Učil se je pri Ricardu Viñesu, ki je bil zanj odličen učitelj in mu je pomagal pri osebnostnem razvoju. Poulenc je svoje prve skladbe napisal za svojega učitelja. Spoznal je veliko znanih ljudi, med drugim skladatelje Satieja, Aurica in Fallo ter pisatelje, kot je Apollinaire. Njegova dela so začeli izvajati, Stravinski pa mu je pomagal, da jih je objavil v Londonu. Komponiranje je nadaljeval tudi med služenjem vojaškega roka in postal član skupine Les Six. Teh šest skladateljev ni ustvarjalo na enak način, vendar so bili dobri prijatelji.

Poulenc je menil, da potrebuje več lekcij, in se je učil pri Charlesu Koechlinu. Diagilev ga je prosil, naj napiše glasbo za balet Les Biches. Sestavil je Koncert za dva klavirja in Koncert za orgle. Zelo ga je vznemirila smrt Raymonde Linossier, ki je bila edina ženska, s katero se je želel poročiti. Poulenc se je začel zavedati, da je gej. Imel je veliko čustvenih težav z velikimi spremembami razpoloženja.

Na poklicnem področju mu je bilo v veliko pomoč prijateljstvo s pevcem Pierrom Barnacom. Barnac je bil baritonist. Poulenc je zanj napisal okoli 90 pesmi. Skupaj sta imela veliko koncertov.

Poulenc je nekatera obdobja svojega življenja posvetil komponiranju, druga pa nastopanju. Na francoskem radiu je pripravil vrsto oddaj. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je ustvaril veliko glasbe. Leta 1963 je nenadoma umrl zaradi srčnega napada.

Njegova glasba

Poulenc je bil odličen pianist in je napisal veliko glasbe za klavir, zlasti v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Rad je ustvarjal zabrisane učinke z veliko uporabo pedala za ohranjanje zvoka. Nekatere od njegovih najboljših klavirskih skladb so v spremljavi njegovih pesmi.

Poulenc v svoji zgodnji komorni glasbi pogosto uporablja jazzovske ideje. Napisal je več sonat za različna glasbila. Rad je pisal za pihala. Njegov Klavirski sekstet je namenjen klavirju in petim pihalom.

Napisal je več del za orkester ter glasbo za oder in zborovsko glasbo. Njegovo Glorijo pogosto izvajajo zbori. Otrokom je všeč njegova Zgodba o slonu Babarju. Namenjena je pripovedovalcu in klavirju. Jean Françaix je naredil priredbo za orkester.