Francis Poulenc (1899–1963) — francoski skladatelj, član Les Six
Francis Poulenc — francoski skladatelj iz Les Six: virtuoz melodije, opera, balet in komorna glasba; preprosta, čustvena in vplivna francoska skladateljska dediščina.
Francis Poulenc (7. januar 1899, Pariz - 30. januar 1963, Pariz) je bil francoski skladatelj. Bil je eden od šestih skladateljev, ki so postali znani kot Les Six. Ustvarjal je glasbo v različnih oblikah: pesmi, komorno glasbo, oratorij, opero, baletno glasbo in orkestrsko glasbo. V njegovi glasbi je na prvi posluh lahko uživati: je veliko preprostejša od glasbe številnih drugih skladateljev, ki so v tistem času pisali moderno glasbo. Glasbeni kritiki ga sprva niso imeli za resnega skladatelja, pozneje pa so ljudje spoznali pomen njegove glasbe. Je največji pisec francoske pesmi (mélodie) po Fauréju.
Življenje in izobraževanje
Poulenc se je rodil in večino življenja preživel v Parizu. Glasbo je spoznal že v otroštvu, klavir je igral in zgodaj začel komponirati. Čeprav ni imel obsežnega formalnega konservatorijskega izobraževanja kot nekateri njegovi vrstniki, je sodeloval z različnimi glasbeniki in učitelji, ki so oblikovali njegov slog, ter se v okolju pariške umetniške scene hitro povezal z obnovitvijo francoske glasbene ustvarjalnosti med obema vojnama.
Les Six in umetniški krog
Poulenc je bil tesno povezan s skupino skladateljev, znano kot Les Six (poleg njega so bili Georges Auric, Louis Durey, Arthur Honegger, Darius Milhaud in Germaine Tailleferre). Skupino je oblikovalo skupno zavračanje tedanjih muzikalnih ekscesov in iskanje svobodnejšega, bolj neposrednega izraza. V vplivih so se prepletali vplivi Erica Satieja, Jean Cocteaua in francoskega kabaretskega duha, hkrati pa je skupina negovala odprt odnos do različnih glasbenih slogov.
Glasbeni slog
Za Poulenca je značilna kombinacija preprostosti in dovršenega melodijskega daru. Značilnosti njegove glasbe so jasne, pevne linije, smisel za ritmično in harmonsko presenečenje ter izmenjava hudomušne lahkotnosti in globoke čustvene resnosti. Čeprav je pogosto pisal lahkotne, humorne ali kabaretske komade, se je v poznejših obdobjih obračal tudi k resnim verskim temam – pri tem je obdržal svoj neposreden, prodoren stil, ki zlahka nagovori širše občinstvo.
Glavna dela
Poulenc je napisal veliko različnih del, med katerimi so posebej izstopajoča:
- Operi: Les Mamelles de Tirésias (1947) in Dialogues des Carmélites (1957), ki sta med njegovimi najbolj znanimi gledališkimi dosežki.
- Monodrama: La voix humaine (1959) — intimna opera za eno soprano in telefon, zelo cenjena zaradi psihološke globine in zvočne iznajdljivosti.
- Verska dela: Stabat Mater (1950), Figure humaine (1943) za zbor in Gloria (1961) — dela, ki kažejo njegovo sposobnost združevanja resnosti in melodijske jasnosti.
- Komorna in klavirska glasba: zgodnja dela, kot so Trois mouvements perpétuels (1919), ter številne skladbe za klavir in komorna zasedanja.
- Mélodies (pesmi): Poulenc je napisal obsežen opus francoskih pesmi, ki so vrhunec njegovega ustvarjanja; v sodelovanju z baritonom Pierrejem Bernacom je razvil interpretativni slog, ki še danes velja kot referenčen.
Sodelovanja in osebno
Poulenc je bil aktiven tudi kot pianist in je pogosto nastopal s pevci, ki so izvajali njegove pesmi. Dolgotrajno sodelovanje s pevci, posebej s Pierrejem Bernacom, je pomembno prispevalo k uveljavitvi njegove vokalne ustvarjalnosti. Njegove kompozicije pogosto združujejo poklon tradiciji in občutek za sodobno izražanje.
Odziv, pomen in zapuščina
Čeprav so ga kritiki sprva včasih podcenjevali zaradi na videz lahkotnega stila, se je Poulencova vrednost v muzikalnem svetu hitro utrdila. Danes ga cenimo kot enega najpomembnejših francoskih skladateljev 20. stoletja, še posebej zaradi njegovega prispevka k francoski pesmi (mélodie) in operni literaturi. Njegove skladbe so stalnica koncertnih in opernih hiš ter številnih posnetkov; njegova sposobnost združevanja iskrenega čustvenega naboja z ekonomsko in melodično obliko je vplivala na številne poznejše ustvarjalce.
Povzetek: Francis Poulenc ostaja glasbenik enostavne izraznosti, ki je znal z malo sredstvi doseči velik čustveni učinek. Njegova dela, od lahkotnih pesmi do globokih verskih skladb in cenjenih oper, še vedno navdušujejo izvajalce in poslušalce po vsem svetu.
Francis Poulenc
Zgodnje življenje
Poulenc je izhajal iz bogate družine. Njegov oče je imel veliko farmacevtsko podjetje. Njegova mati, ljubiteljska pianistka, ga je naučila igrati klavir. Katoliška vera je bila zanj pomembna, prav tako kot umetniško življenje. Ta dva vpliva sta oblikovala njegovo osebnost. Glasbeni kritik Claude Rostand je dejal, da je bil Poulenc "napol menih in napol poreden deček".
Poulenc je po končanem šolanju želel študirati glasbo na pariškem konservatoriju, vendar mu je smrt obeh staršev spremenila načrte. Učil se je pri Ricardu Viñesu, ki je bil zanj odličen učitelj in mu je pomagal pri osebnostnem razvoju. Poulenc je svoje prve skladbe napisal za svojega učitelja. Spoznal je veliko znanih ljudi, med drugim skladatelje Satieja, Aurica in Fallo ter pisatelje, kot je Apollinaire. Njegova dela so začeli izvajati, Stravinski pa mu je pomagal, da jih je objavil v Londonu. Komponiranje je nadaljeval tudi med služenjem vojaškega roka in postal član skupine Les Six. Teh šest skladateljev ni ustvarjalo na enak način, vendar so bili dobri prijatelji.
Poulenc je menil, da potrebuje več lekcij, in se je učil pri Charlesu Koechlinu. Diagilev ga je prosil, naj napiše glasbo za balet Les Biches. Sestavil je Koncert za dva klavirja in Koncert za orgle. Zelo ga je vznemirila smrt Raymonde Linossier, ki je bila edina ženska, s katero se je želel poročiti. Poulenc se je začel zavedati, da je gej. Imel je veliko čustvenih težav z velikimi spremembami razpoloženja.
Na poklicnem področju mu je bilo v veliko pomoč prijateljstvo s pevcem Pierrom Barnacom. Barnac je bil baritonist. Poulenc je zanj napisal okoli 90 pesmi. Skupaj sta imela veliko koncertov.
Poulenc je nekatera obdobja svojega življenja posvetil komponiranju, druga pa nastopanju. Na francoskem radiu je pripravil vrsto oddaj. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je ustvaril veliko glasbe. Leta 1963 je nenadoma umrl zaradi srčnega napada.
Njegova glasba
Poulenc je bil odličen pianist in je napisal veliko glasbe za klavir, zlasti v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Rad je ustvarjal zabrisane učinke z veliko uporabo pedala za ohranjanje zvoka. Nekatere od njegovih najboljših klavirskih skladb so v spremljavi njegovih pesmi.
Poulenc v svoji zgodnji komorni glasbi pogosto uporablja jazzovske ideje. Napisal je več sonat za različna glasbila. Rad je pisal za pihala. Njegov Klavirski sekstet je namenjen klavirju in petim pihalom.
Napisal je več del za orkester ter glasbo za oder in zborovsko glasbo. Njegovo Glorijo pogosto izvajajo zbori. Otrokom je všeč njegova Zgodba o slonu Babarju. Namenjena je pripovedovalcu in klavirju. Jean Françaix je naredil priredbo za orkester.
| Nadzor organa |
|
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Francis Poulenc?
O: Francis Poulenc je bil francoski skladatelj, ki je bil del skupine šestih skladateljev, znanih kot Les Six.
V: Katere oblike glasbe je skladal?
O: Skladal je pesmi, komorno glasbo, oratorij, opero, baletno glasbo in orkestrsko glasbo.
V: Kako je opisana njegova glasba?
O: Njegova glasba je na prvi posluh enostavna in preprostejša od moderne glasbe, ki so jo pisali drugi skladatelji tistega časa.
V: Kaj so o njegovih skladbah sprva menili kritiki?
O: Sprva kritiki niso menili, da je resen skladatelj.
V: Kako je bilo njegovo delo ocenjeno za nazaj?
O: Ljudje so spoznali pomen njegovih skladb in zdaj velja za največjega pisca francoske pesmi po Fauréju.
V: Kdaj in kje se je rodil Francis Poulenc?
O: Francis Poulenc se je rodil 7. januarja 1899 v Parizu.
V: Kdaj in kje je umrl?
O: Umrl je 30. januarja 1963 v Parizu.
Iskati