G-dur: lestvica, ključnica (6 križev), definicija in primeri
G-dur je durovna tonaliteta (lestvica), katere tonika je nota G. Njena osnovna lestvica v diatoničnem zaporedju je: G – A – H – C – D – E – Fis – G. Ključnica G-dur vsebuje en križ (Fis) — torej ima eno ostro v ključnici (ključna signatura).
Relativni in vzporedni mol
Njen relativni mol je es-mol, vendar je pravilno, da je dejanski relativni mol G-dur e-mol (E‑mol) — relativni mol je tonika, ki deli isto ključnico. Vzporedni mol G-dur pa je g-mol (G‑mol), torej molska tonaliteta z enako toniko, a drugačno osnovno lestvico in ključnico.
Zgradba lestvice in akordi
G-dur lestvica (G–A–H–C–D–E–Fis) daje naslednje funkcijske triade:
- I (tonika): G-dur
- ii (supertonika): a-mol
- iii (medianta): h-mol
- IV (subdominanta): C-dur
- V (dominanta): D-dur
- vi (submedianta): e-mol
- vii° (senzitna stopnja): Fis‑dim
Enharmonične ustreznice in notacijske izbire
Teoretično bi bila enharmonična ustreznica G-dur nota F dvo-ostro (F##-dur), kar pa je zelo nepraktično za notacijo. Pogosto se v praksi izbere oblikovanje, ki je enostavnejše za izvedbo in branje. V primerih transponiranja ali pisanja za transpozicijske instrumente se skladatelji odločajo med zapisom s križi ali z bedami glede na to, katera različica ima manj akcidentalov (npr. Fis-dur vs. Ges-dur pri drugih tonalitetah).
Uporaba in primeri
G-dur se pogosto pojavlja v klavirski literaturi in manjših komornih delih; nekateri pisci in skladatelji so v tej tonaliteti napisali tudi znane motive in klavirske skladbe, vključno z deli skladateljev, kot sta Chopina in Schuberta. Za velik orkester je G-dur manj pogosta kot nekatere druge tonalitete z nekoliko manj ostankov ali bed, vendar se pojavlja v številnih simfonijah in orkestracijah; v določenih primerih ga je rad uporabljal tudi avstrijski skladatelj Gustav Mahler.
Praktični nasveti
- Ključnica: zapomnite si en križ (Fis) — to je najhitrejši način za prepoznavo G-dur v notnem zapisu.
- Transpozicija: pri pisanju za transpozicijske instrumente izberite zapis (s križi ali bedami), ki je najbolj pregleden za izvajalce.
- Analiza: za hitro harmonijsko analizo poiščite tonike I (G), subdominanto IV (C) in dominanto V (D) kot temeljne funkcije.
Če želite, lahko dodam primer notnega zapisa G-dur lestvice, diagram akordov ali seznam znanih skladb v G-dur.


Vzpenjajoča se in padajoča lestvica G-dur.
Lestvice in ključi
· v · t · e Diatonične lestvice in ključi | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
V tabeli je prikazano število kratkih in dolgih tonov v vsaki lestvici. Molovske lestvice so zapisane z malimi črkami. |
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je G-dur?
O: G-dur je durova lestvica, ki temelji na G-duru. V svoji ključni signaturi ima šest ravnih tonov.
V: Katera je relativna molovska lestvica Desetega dura?
O: Relativna molovska lestvica G-dur je Es-mol.
V: Kaj je paralelna molovska lestvica Desetega dura?
O: Vzporedni mol G-dur se običajno nadomesti s f-molom, ker je zaradi dveh dvobesednih stopenj G-mol na splošno nepraktičen za uporabo.
V: Kaj je enharmonični ekvivalent G-duru?
O: Enharmonični ekvivalent G-duru je F-dur, ki ima prav tako šest akcidinalov.
V: Zakaj bi moral skladatelj pri pisanju glasbe za instrumente v b-duhu uporabiti ključnico v g-duhu in ne v fisu?
O: Pri pisanju glasbe v E-duru za b-molske instrumente je bolje uporabiti ključnico G-dur kot fis, saj bo to omogočilo večjo jasnost in natančnost pri igranju.
V: Ali obstaja kakšna posebna vrsta skladb, ki se ponavadi pišejo v durovem ključu?
O: Klavirska dela, kot so impromptusi Chopina in Schuberta, so pogosto napisana v ključu Des-dur, vendar se ta ključ redko uporablja za orkestrske skladbe.
V: Kdo je bil znan po tem, da je v svojih simfonijah uporabljal Ges-dur?
O: Avstrijski skladatelj Gustav Mahler je v svojih simfonijah rad uporabljal Ges-dur.