C-dur
C-dur (ali C-dur) je durova lestvica, ki temelji na tonu C♯. Njena ključna signatura ima sedem kratkih tonov.
Njen relativni mol je a-mol, vzporedni mol pa c-mol. Njegova enharmonična ustreznica je D-dur.
Ko je harfa uglašena v C-duru, so vsi pedali v spodnjem položaju. Ker so na ta način vse strune krajše, je harfa manj resonančna.
Večina skladateljev raje uporablja enharmonični ekvivalent D-dur, saj ima le pet enakih. Vendar je Johann Sebastian Bach za Preludij in fugo št. 3 v obeh knjigah Dobro uglašenega klavirja dejansko izbral C-dur. Franz Liszt v Madžarski rapsodiji št. 6 na začetku skladbe spremeni ključ iz Des-dur v Cis-dur. Maurice Ravel je uporabil Cis-dur kot tonsko ključ v skladbi Ondine iz klavirske suite Gaspard de la nuit.
Louis Vierne je v zaključnem delu Messe solennelle uporabil Cis-dur.
Vstopna in sestopna C-dur lestvica.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je C♯ major?
O: C-dur (ali C-dur) je durova lestvica, ki temelji na C. Njena ključna signatura ima sedem kratkih tonov.
V: Katera je relativna molovska lestvica C-dur?
O: Relativna molovost C-dur je A-mol.
V: Katera je vzporedna molovost C-dur?
O: Vzporedni mol za C♯ dur je C♯ mol.
V: Kaj je enharmonični ekvivalent C-duru?
O: Enharmonični ekvivalent C-duru je D-dur.
V: Kako vpliva uglaševanje harfe za igranje v tem ključu na kakovost njenega zvoka?
O: Ko je harfa uglašena za igranje v tem ključu, so vse njene pedale postavljene v spodnji položaj, zaradi česar je manj resonančna, saj so vse strune krajše.
V: Zakaj večina skladateljev raje uporablja D-dur?
O: Večina skladateljev raje uporablja D-dur, ker ima le pet nizkih tonov v primerjavi s sedmimi ostrimi toni v tonu C-dur.
V: Ali obstajajo kakšne znane skladbe, napisane posebej za to tonaliteto?
O: Da, Johann Sebastian Bach je v tem ključu napisal Preludij in fugo št. 3 iz obeh knjig Dobro temperiranega klavirja, Franz Liszt je na začetku Madžarske rapsodije št. 6 spremenil ključ iz D-dur v ta, Maurice Ravel ga je uporabil kot tonični ključ za Ondino iz klavirske suite Gaspard de la nuit, Louis Vierne pa ga je uporabil kot zaključni del Messe solennelle.
