Cis-dur (C♯) definicija, značilnosti lestvice in primeri v glasbi
C-dur (ali C-dur) je durova lestvica, ki temelji na tonu C♯. Njena ključna signatura ima sedem kratkih tonov.
Opomba in popravek: zgornji izrez iz izvirnega besedila vsebuje tipkarske in vsebinske napake. Pravilno ime te lestvice je cis-dur (C♯ dur) — torej dur, ki se gradi na tonu Cis (C♯). Njena ključna signatura vsebuje sedem križcev: F♯, C♯, G♯, D♯, A♯, E♯ in B♯.
Značilnosti in gradnja lestvice
Lestvica cis-dur je sestavljena iz naslednjih tonov (v oktavnem zaporedju):
- C♯ – D♯ – E♯ – F♯ – G♯ – A♯ – B♯ – C♯
Pri zapisu se uporabljajo E♯ in B♯ (namesto F in C), ker v dur lestvici vsaka stopnja zahteva razlikovanje po imenu (vsaka stopnja predstavlja drugo črko). Harmonija osnovnih trozvojev v cis-dur: I = C♯-dur, IV = F♯-dur, V = G♯-dur; relativni mol in paralelni mol sta po pravilnem zapisu navedena spodaj.
Njen relativni mol je a-mol, vzporedni mol pa c-mol.
Pravilno: relativni mol cis-dur je ais-mol (A♯-mol), torej molni način z enako ključnostjo (sedem križcev). Vzporedni (parallel) mol cis-dur je cis-mol (C♯-mol).
Njegova enharmonična ustreznica je D-dur.
Pravilno: cis-dur je enharmonično enakovreden des-dur (D♭-dur), ki ima namesto sedmih križcev pet bemolov (poenostavljeno branje partiturnega zapisa je pogosto razlog, zakaj mnogi izvajalci in skladatelji raje izberejo des-dur).
Praktične opombe za izvajalce
Na klavirju je cis-dur povsem izvedljiv in brez posebnih težav — vse tipke so fizično enake kot pri des-dur. Pri instrumentih, kjer zapis vpliva na udobje igranja (npr. godala, veter, harfa), pa lahko sedem križcev pomeni manj pregledne fingeringe in več sprememb nastavitev.
Harfa: pri harfi veliko premikov pedalov pri skladbah v cis-dur lahko vpliva na resonanco in zvok, zato skladatelji v praksi včasih raje uporabijo enharmonični zapis (des-dur) ali naslovijo del tako, da zmanjšajo hitre spremembe pedalov.
Uporaba v repertoarju — primeri
Čeprav cis-dur zaradi številnih križcev ni najpogostejši zapis, ga je vseeno nekaj pomembnih skladateljev izbralo zaradi barvnosti in posebnega zvoka:
- Johann Sebastian Bach je za Preludij in fugo št. 3 v obeh knjigah Dobro uglašenega klavirja dejansko izbral cis-dur.
- Franz Liszt v Madžarski rapsodiji št. 6 na začetku skladbe spremeni ključ iz Des-dur v Cis-dur, kar izkorišča enharmonične možnosti in barvne kontraste.
- Maurice Ravel je uporabil cis-dur kot tonsko ključ v skladbi Ondine iz klavirske suite Gaspard de la nuit, kjer svetlobne in bleščeče sonoritetne kombinacije cis-dur še poudarijo sanjsko vzdušje.
- Louis Vierne je v zaključnem delu Messe solennelle uporabil cis-dur.
Kdaj izbrati cis-dur in kdaj des-dur
Izbira med cis-dur in des-dur je pogosto praktična in estetska odločitev. Des-dur (D♭) se običajno lažje bere zaradi manjšega števila znamenj (pet bemolov), zato ga pogosto izberejo izvajalci pihal in pevci. Cis-dur pa nekateri skladatelji izberejo zaradi teoretične doslednosti, kontrapunktskih razlogov ali zaradi želene barvne kakovosti zvoka.
Za konec: cis-dur je zanimiva in bogata tonaliteta z jasnim značajem; poznavanje njenih posebnosti (lestvica z E♯ in B♯, sedem križcev, enharmonične povezave) pomaga pri interpretaciji in izbiri primernega zapisa v praksi.
Vstopna in sestopna C-dur lestvica.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je C♯ major?
O: C-dur (ali C-dur) je durova lestvica, ki temelji na C. Njena ključna signatura ima sedem kratkih tonov.
V: Katera je relativna molovska lestvica C-dur?
O: Relativna molovost C-dur je A-mol.
V: Katera je vzporedna molovost C-dur?
O: Vzporedni mol za C♯ dur je C♯ mol.
V: Kaj je enharmonični ekvivalent C-duru?
O: Enharmonični ekvivalent C-duru je D-dur.
V: Kako vpliva uglaševanje harfe za igranje v tem ključu na kakovost njenega zvoka?
O: Ko je harfa uglašena za igranje v tem ključu, so vse njene pedale postavljene v spodnji položaj, zaradi česar je manj resonančna, saj so vse strune krajše.
V: Zakaj večina skladateljev raje uporablja D-dur?
O: Večina skladateljev raje uporablja D-dur, ker ima le pet nizkih tonov v primerjavi s sedmimi ostrimi toni v tonu C-dur.
V: Ali obstajajo kakšne znane skladbe, napisane posebej za to tonaliteto?
O: Da, Johann Sebastian Bach je v tem ključu napisal Preludij in fugo št. 3 iz obeh knjig Dobro temperiranega klavirja, Franz Liszt je na začetku Madžarske rapsodije št. 6 spremenil ključ iz D-dur v ta, Maurice Ravel ga je uporabil kot tonični ključ za Ondino iz klavirske suite Gaspard de la nuit, Louis Vierne pa ga je uporabil kot zaključni del Messe solennelle.
