As-mol (A♭-mol) je molova lestvica, ki se začne na A♭ (As). Njen tonski podpis vsebuje sedem asov: B♭ (Si♭), E♭ (Mi♭), A♭ (La♭), D♭ (Re♭), G♭ (Sol♭), C♭ (Do♭) in F♭ (Fa♭). Zaradi sedmih asov je branje in notacija v As-molu pogosteje teoretične ali kratkotrajne (modulacije) kot pa raba kot glavna tonaliteta daljših skladb.

Relativni in vzporedni ton

Pravilni relativni durovski ton As-mola je C♭-dur (Cb-dur), saj je relativni dur stopnja, ki je v treh tonih višja od molske tonike. Vzporedni durovski ton (tonika v dur načinu z enako toniko) je As-dur (A♭-dur). V izvirnem besedilu so bili navedeni relativni durovski ton kot C-dur in vzporedni durovski ton pa A-dur, kar je napačno za As-mol; pravilno sta to C♭-dur in As-dur.

Enharmonična ustreznica in razlogi za redko uporabo

Enharmonična ustreznica As-mola je Gis-mol (G♯-mol). Gis-mol ima bolj enostaven tonski podpis (pet križcev) in je zato v praksi pogosteje uporabljena zapisovalna izbira za delo, katere tonika leži zvokovno na isti višini kot A♭. V izvirnem besedilu je bila navedena povezava na G-mol, kar je napačna navedba glede na enharmonično ustreznico As-mola.

Notacija in praksa

As-mol se redkeje uporablja kot glavna tonaliteta daljših del; pogosteje se pojavi v modulacijah, orkestrskih barvah ali kot koloristična izbira v krajši frazi. Zaradi zahtevne postavitve sedmih asov in možnih neudobnosti pri izvedbi mnogi skladatelji in uredniki raje zapišejo isti zvočni material kot Gis-mol (G♯-mol).

Pri zapisu v basovskem ključu se postavitve znakov (asov) nekoliko razlikujejo v primerjavi z violinskim ključem — na primer znak za F (Fa) je običajno postavljen na drugo vrstico od vrha. To vpliva na branje tonskega podpisa v partituri in je dobro vedeti pri orkestrskem in zborovskem branju.

Besedilo za izvajalce in urejevalce

  • Izvajalci: pri delu s partituro v As-molu bodite pozorni na vse asove v lestvici in morebitne enharmonične zamenjave v partiturah.
  • Urejevalci: če je namen jasnejše prebranosti in praktične izvedbe, je pogosto smiselno razmisliti o enharmoničnem prepisu v Gis-mol, razen če je avtorski zapis v As-molu stilno ali zgodovinsko pomemben.

As-mol je torej pomemben teoretični del tonskega sistema — z jasno definiranimi značilnostmi in specifičnimi notacijskimi izzivi — čeprav ga v praksi pogosto nadomešča njegova enharmonična različica.