F-mol: opredelitev, glasbena teorija in znane skladbe

F-mol je molovska lestvica, ki temelji na tonu F. V naravnem molu so stopnice: F, G, A♭, B♭, C, D♭, E♭, F. Pri harmonskem molu se sedmi ton (E♭) dvigne na E♮, kar daje vodilnemu tonu močnejšo napetost proti toniki. Njena ključna signatura ima štiri bemole (B♭, E♭, A♭, D♭).

Relativna in vzporedna tonaliteta

Njen relativni durovski pomen je As-dur (A♭-dur), torej velika tanka, ki uporablja enako ključni podpis. Vzporedni durovski pomen pa je F-dur, torej dur, ki deli isto toniko (F) vendar drugačen razpored terc in harmonij.

Skala in značilnosti

Osnovne stopnice F-mola (naravni mol):

• Tonika: F
• Supertonika: G
• Medianta: A♭
• Subdominanta: B♭
• Dominanta: C
• Submedianta: D♭
• Vodilni ton: E♭ (E♮ v harmonskem molu)

Poleg naravnega in harmonskega molu obstaja še melodijski mol, pri katerem se pri vzpenjanju dvigneta šesta in sedma stopnica (D♭ → D♮ in E♭ → E♮), pri spuščanju pa se običajno vračata v naravni obliko.

Harmonija in tipične funkcije

V F-molu se pogosto uporablja večja dominanta (C ali C7 z E♮ v harmonskem molu), ki zagotavlja močno vodilno funkcijo proti F. Pogoste harmonske vrste so i – iv – V (ali V7) – i; zaradi dviga sedme stopnice nastane tudi izrazit vodilni ton in majhna razlika med molom in dur toniko, ki se v praksi uporablja za modulacije in dramatične zaključke. V določenih primerih se za kontrast uporablja tudi Picardov terc (končanje v duru na toniki).

Znanost asociacij in zvočna podoba

Tonaliteta F-mol se v glasbeni literaturi pogosto povezuje s čustvi, kot so melanholija, strast in dramatika. Zaradi temnejšega zvočnega spektra in uporabe bemolov je pogosto izbrana za izrazite, čustvene skladbe v klasični in romantični literaturi.

Znane skladbe v F-molu

Nekatere pomembne skladbe v tonaliteti F-mol so:

• Beethovnova sonata Appassionata (Piano Sonata No. 23 v F-molu, Op. 57)
• Haydnova Simfonija št. 49 v F-molu, znana tudi kot La Passione
• Vivaldijev koncert iz cikla Štirje letni časi — zlasti "Zima" (L'inverno) v F-molu
• F. Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 2 v F-molu, Op. 21

Zgodovinski zapis in notacija

V obdobju baroka so bili v notnih izdajah pogosto uporabljeni različni ključi (npr. različne oblike C-ključa za glasove, tenor/alto) in transpozicijske prakse, zato se lahko izvirne partiture v F-molu pojavljajo v naboru ključev. V sodobnih izdajah so ti zapisi običajno prerabljeni v standardni violinski ali basni ključ za lažjo izvedbo, vendar originalne tiskane partiture včasih še vedno ohranjajo izvorno notacijo.

Opomba za izvajalce: Pri interpretaciji del v F-molu je koristno upoštevati, katero obliko molskega lestvica uporablja skladatelj (naravni, harmonski ali melodijski), saj to vpliva na harmonijo, barvo akordov in funkcijo dominantne stopnice.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je f-mol?

V: Kaj naredi harmonska molovska lestvica z molovsko lestvico?

V: Koliko je enakih tonov v tonski signaturi f-mol?

V: Katera je relativna durova stopnja f-mol?

V: Kaj je vzporedni durovski ton f-mol?

V: Katero čustvo ali lastnost običajno povezujemo s ključem f-mol?

Išči po črki