Fiddle (violina) – definicija, zgodovina in značilnosti v ljudski glasbi

V ljudski glasbi se izraz violina pogosto uporablja za tisto, kar se v pogovornem jeziku imenuje tudi "fiddle". Gre za isto glasbilo kot violina, vendar z drugačnim slogom igranja, tehniko in repertuarjem. Kdor igra to glasbilo v ljudskem slogu, je pogosto imenovan "violinist" ali preprosto "fiddler". Lok, ki ga uporabljajo ljudski igralci, se včasih imenuje tudi "violinska palica" (lok). Izraz igranje na violino ali igranje na violino v kontekstu ljudske glasbe označuje specifičen slog in pristope, ki se razlikujejo od klasične vaje in interpretacije.

Definicija in terminologija

Violina v ljudskem okolju ni le instrument, temveč tudi prenosnik plesne in vokalne tradicije. Pogosto se z njo uprizarjajo melodije, prirejene za ples (reeli, jigi, polke, mazurke ipd.), skladbe pa se prenašajo ustno — po posluhu in izročilu. Beseda se uporablja tudi za starejša glasbila, iz katerih se je moderni instrument razvil, zato se lahko pod imenom znajdejo različne oblike in lokalne variante.

Zgodovina in sorodna glasbila

Predhodniki violine so obstajali že več sto let in so se po oblikah razlikovali med regijami. Ta zgodnja glasbila so imela različna imena in velikosti; pogosto so jih držali ob prsih namesto pod brado. V srednjem veku so na primer uporabljali zelo majhno, ozko violino, imenovano kit, ki so jo pogosto imeli plesni mojstri in jo bilo mogoče spraviti tudi v žep. V nekaterih delih Jugovzhodne Evrope je obstajala verzija violine, pri kateri je bil sprednji del trupa iz kože. Strune so bile zgodovinsko pogosto iz črevesja, šele z razvojem so se razširile kovinske in sintetične strune.

Gradnja in značilnosti

Materiali in oblikovanje violine, ki jo uporabljajo v ljudski glasbi, se lahko razlikujejo od klasičnih koncertnih instrumentov. Tipične razlike vključujejo:

Mostiček: Številne folk violine imajo mostičke, ki so na vrhu bolj ploščati kot pri klasičnih violinah. Ta bolj ravna oblika olajša igranje akordov in hitro preklapljanje med strunami.
Strune: Poleg zgodovinskih črevesnih strun se danes uporabljajo tudi jeklene in sintetične strune, odvisno od želene barve tona in zmogljivosti za droning ter močne udarne artikulacije.
Oblika trupa: Nekatere regije ohranijo specifične oblike ali okrasje; violine so lahko bolj robustne za igranje v plesnih kontekstih in na odprtih prireditvah.

Uglasitve, tehnike in zvočne možnosti

V ljudski glasbi so uglasitve na violini pogosto prilagojene zahtevam repertoarja. Igralec lahko spremeni uglasitev za lažje izvajanje določenih skladb ali za bolj bogat zven. Poleg standardne G–D–A–E uglasitve se redno pojavljajo variacije, na primer G–D–G–D ali A–E–A–E. Takšne uglasitve omogočajo:

Enostavnejše igranje drone (neprekinjenih tonov) na eni ali več strunah.
Enostavnejše izvajanje akordnih vzorcev in dvojnih tonov (double stops).

Tehnično je ljudsko igranje pogosto osredotočeno na ritmično jasno in plesno izvedbo: hitre menjave strun, poudarjeni napadi, kratki lokovni potezi, ornamentika (oklepaji, prehodi, grace notes) in razni speciﬁčni lokovni vzorci (npr. shuffle, bounce). Double-stopi in akordi so pogosti, ker pomagajo ohranjati harmonsko podlago za ples.

Loki in način igranja

Večina violinistov uporablja loki, ki so precej podobni klasiki, vendar v nekaterih državah — na primer v Madžarski — uporabljajo krajše in težje loke s konjsko dlako, ki je privezana okoli žabe (pete loka). Pri teh tradicionalnih lokih igralec pogosto med igranjem napne dlako s pritiskom ali z drugo roko, kar daje večjo kontrolo nad artikulacijo in glasnostjo. Takšni loki so prilagojeni energičnemu in ritmičnemu načinu igranja, ki ga zahteva plesna glasba.

Učenje, razširjanje in vloga v družbi

Številni violinisti v ljudskem okolju niso imeli formalnega klasičnega izobraževanja: učili so se poslušanja in posnemanja izkušenih igralcev. Glasba, ki jo igrajo, je predvsem plesna — namenjena je spremljavi plesov in družabnih dogodkov. Klasično igranje violine se je v mnogih primerih razvilo iz podeželskih in ljudskih praks, saj so virtuozne tehnike in literaturo kasneje prevzeli iz ljudskih izročil ali sodelovali z njimi.

Na violino so igrali ljudje iz vseh družbenih slojev: od plemičev do preprostih kmetov. Mnogi med njimi so bili minstreli, ki so zabavali visok družbeni sloj; drugi so igrali na porokah, vaških veselicah ali tržnicah. Nekateri so znali brati glasbo, vendar so se mnogi učili po posluhu in iz spomina. Na pomembnih jedem so glasbo pogosto igrali že med prinašanjem jedi na višje mize (hrano), spremljali pa so plesalce, pevce in celo akrobate. Na starih slikah lahko vidimo kombinacije z drugimi instrumenti, kot so trobila, bobni in tolkala.

Repertoar, prenos in ohranjanje

Ker so bile mnoge melodije ohranjene ustno, ne poznamo vseh prvotnih skladb, ki so jih igrali. Vendar pa so se številne melodije prenašale iz roda v rod po posluhu, zato so do nas prišle v spremenjenih, a prepoznavnih oblikah. Primeri vključujejo ameriške "old-time" melodije in različne evropske tradicije, kot so nekatere bretonske melodije. Ohranjanje tradicije poteka prek mentorstva, snemanj, plesnih dogodkov in festivalov, kjer se stare melodije lahko uspešno ohranijo ali ponovno oživijo.

Regionalne razlike in primeri

Fiddle tradicije se močno razlikujejo med regijami. Nekatere značilnosti:

Celtic (Irska, Škotska): poudarjena ornamentika (cuts, rolls), plesni ritmi (reel, jig, hornpipe).
Skandinavija: specifični lokovni vzorci in uglasitve, pogosto bolj melodični in izraziti vibrati.
Vzhodna Evropa (npr. Balkan, Romunija): agresivnejša artikulacija, pogoste drone tehnike in heterofonični slogi spremljave.
Appalachia / ameriški "old-time": dediščina iz evropskih tradicij z značilnimi bowing vzorci in spremljavami banja/kitare.

Violina v ljudski glasbi je torej več kot le instrument — je sredstvo za ples, druženje in prenašanje kulturnega izročila. Čeprav je konstrukcijsko pogosto enaka klasični violini, so tehnike igranja, uglasitve, loki in kontekst uporabe tisto, kar ji daje izrazit ljudski značaj.

Sorodne strani

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je violina?

O: Violina je violina, ki se uporablja v ljudski glasbi. Uporablja se lahko tudi kot zabavna beseda za "violino". Nekdo, ki igra violino, je znan kot "violinist".

V: Kako se je glasbilo spreminjalo skozi čas?

O: Violina se je s časom spreminjala od države do države in od enega obdobja do drugega. Bile so različnih oblik in velikosti, imele pa so tudi različna imena. V nekaterih primerih so jih držali ob prsih, namesto da bi jih držali pod brado. Nekatera glasbila, kot je kit, so bila dovolj majhna, da jih je bilo mogoče spraviti v žep. V jugovzhodni Evropi je obstajala celo violina s trebuhom (sprednjim delom instrumenta) iz kože.

V: Kakšne vrste strun se uporabljajo na violini?

O: Navadno so strune na violinah izdelane iz črevesja. Mostički so bolj ploščati kot pri klasičnih violinah, kar omogoča lažje igranje akordov in hitro premikanje loka med strunami. Uglaševanje se lahko razlikuje glede na to, katero skladbo igramo, vendar je običajno uglaševanje G-D-A-E ali druga uglaševanja, kot so G-D-G-D ali A-E-A-E.

V: Kako se ljudje naučijo igrati violino?

O: Veliko ljudi se nauči igrati tako, da poslušajo druge igralce in jih posnemajo, namesto da bi se formalno usposabljali za klasične tehnike igranja. Ta način učenja se je prenašal iz generacije v generacijo, saj veliko melodij ni bilo nikoli zapisanih, ampak so se jih naučili po posluhu od drugih, ki so se jih pred njimi prav tako naučili po posluhu.

V: Kakšne vrste lokov uporablja večina violinistov?

O: Večina violinistov uporablja loke, podobne tistim, ki se uporabljajo za violine, vendar se v nekaterih državah, kot je Madžarska, pogosteje uporabljajo krajši in težji loki s konjsko dlako, ki se veže okoli žabe (pete). Pri tej vrsti loka igralci med igranjem napnejo dlako tako, da jo z rokami stisnejo skupaj.

V: Kdo je običajno igral ta glasbila?

O: Na ta glasbila so igrali ljudje iz vseh družbenih slojev, vključno s plemiči, komorniki, ki so zabavali pomembne ljudi, preprostimi kmeti in drugimi - pogosto so spremljali plesalce in pevce, ko so izvajali akrobacije na gostijah ali srečanjih.

V: Od kod izvira klasično igranje violine?

O: Klasično igranje violine se je razvilo iz podeželskih načinov igranja violine, ki so nastali pred stoletji.