Faxing Berlin je progresivna house skladba kanadskega producenta elektronske glasbe deadmau5. Pesem se nahaja na deadmau5-ovem tretjem studijskem albumu Random Album Title.

Ozadje in značilnosti skladbe

Skladba je znana po melodičnem sintetizatorskem arpeggiu, značilnem progresivnem houseu in pripadajoči atmosferi, ki je pripomogla k prepoznavnosti producenta na elektronski sceni. Tempo skladbe je približno 128 BPM, aranžma pa vključuje večplastne sinhronizirane linije in poudarjene basovne elemente. "Faxing Berlin" je bila pogosto vključena v DJ sete ter je prispevala k širšemu preboju deadmau5-a kot izvajalca in producenta.

Kontroverznost glede vzorca iz FL Studio

Leta 2008 je pesem povzročila nekaj polemik, povezanih z vzorcem, ki je bil označen kot "LP_Faxing Berlin C_128bpm" in je bil vključen v vsebino programske opreme FL Studio (digitalne avdio delovne postaje). Umetnik z imenom DirtyCircuit je trdil, da mu je bilo groženo s tožbo zaradi uporabe omenjenega vzorca, saj je šlo po njegovih navedbah za neposreden posnetek takta iz skladbe. Po drugi strani je deadmau5 zagotovil, da je omenjeni material izviral iz demo vsebin oziroma vzorcev, ki so bili priloženi programu FL Studio.

Ta primer je sprožil širšo razpravo o pravicah do uporabe vzorcev in demo vsebin, ki jih vključujejo glasbeni programi. Uporabniki so izrazili skrb glede jasnosti pogojev v licenčni pogodbi (EULA) in načina, kako so priloženi vzorci označeni in distribuirani. Nekateri so opozorili na morebitne nedoslednosti oziroma pomanjkanje jasnih navodil, drugi pa so poudarili potrebo po bolj preglednih pravilih glede lastništva in dovoljenj za uporabo vključenih zank in posnetkov.

Uspeh in vpliv

Ne glede na sporna vprašanja je skladba dosegla znaten komercialni uspeh in pozornost kritikov ter občinstva. Pesem je dosegla 6. mesto na Billboardovi lestvici US Hot Dance Club Songs, kar potrjuje njen vpliv v klubski in elektronski glasbeni sceni.

Zapuščina

"Faxing Berlin" ostaja ena izmed prepoznavnih skladb v opusu deadmau5-a in primer, ki pogosto služi kot izhodišče za pogovore o pravicah do vzorcev, vlogi demo vsebin v glasbeni programski opremi ter potrebah po jasnejših licenčnih določilih za ustvarjalce in uporabnike.