Des-mol (D♭-mol): definicija, lastnosti in enharmonični ekvivalent c♯-mol
Des-mol (D♭-mol): definicija, lastnosti in enharmonični ekvivalent c♯-mol — poglobljen vodnik z muzikološkimi primeri Mahlerja in Brucknerja.
Des-mol (D♭-mol) je teoretični ključ, ki temelji na glasbeni noti D♭. Njena ključavnica ima sedem ravnin in eno dvojno ravnino, zato je des-mol v praksi zelo redek in se običajno zapiše kot njegovo enharmonično nasprotje — c♯-mol.
Notacija in lestvica
Pri zapisu des-mola bi bila naravna (naravna) srednja lestvica teoretično zapisana takole (v notnem imenu):
- D♭
- E♭
- F♭
- G♭
- A♭
- B♭♭ (B z dvojno ravnino)
- C♭
- D♭
Iz tega sledi, da bi bila ključavnica teoretično sestavljena iz sedmih ravnin plus ene dvojne ravnine (B♭♭). Zaradi te zapletene notacije je des-mol praktično zamenjan z c♯-mol, ki ima čistejšo ključavnico (štiri križce).
Razmerja z drugimi toniškimi sistemi
- Enharmonični ekvivalent: c♯-mol — to je ista zvočna višina, a mnogo bolj berljiva in pogosto uporabljena zapisna oblika.
- Relativni mol/moll: relativni dur des-mola bi bil teoretično f♭-dur (enharmonično enakovreden E-duru).
- Paralelni dur: des-dur (D♭-dur) — to je molski paralel, vendar je des-dur sam po sebi pogosto rabljen (ima 5 ravnin) in se razlikuje od redkega des-mola.
Zakaj se des-mol redko uporablja
Glavni razlogi, da des-mol skoraj ni v praktični rabi:
- ključavnica z dvojno ravnino je neobičajna in otežuje branje not;
- nastopajoče in inštrumentalne transpozicije postanejo zapletene zaradi množice sprememb (ravnin/dvojnih ravnin);
- domnevna prednost berljivosti in praktičnosti vodi glasbenike in urednike k uporabi c♯-mola kot standardne izbire.
Primeri v glasbeni literaturi
Kljub neobičajnosti je des-mol včasih ciljna tonačnost ali pa se v notaciji pojavi iz teoretičnih razlogov. Primeri, ko se pojavi kontrast med zapisom v des-molu in c♯-molu:
- Mahlerjev tematski motiv "der kleine Appell" ("klic k redu") iz četrte in pete simfonije — v četrti simfoniji je motiv zapisan v des-molu, v peti pa v c♯-molu.
- V Adagiu Mahlerjeve 9. simfonije se solo fagotska tema najprej pojavi v des-molu, vendar se kasneje še dvakrat vrne zapisana v c♯-molu.
- Tudi Adagio Brucknerjeve Simfonije št. 8 vsebuje fraze, ki so tonsko v des-molu, vendar so zapisane kot c♯-mol zaradi boljše berljivosti.
Zaključek
Des-mol je torej teoretična tonačnost z zahtevnejšo notacijo (sedem ravnin + ena dvojna ravnina). Ker praktičnost pogosto prevlada nad teoretično natančnostjo, se namesto nje skoraj vedno uporablja c♯-mol, ki je njen enharmonični ekvivalent in veliko bolj prijazen za izvajalce in urejevalce not.
Lestvice in ključi
| · v · t · e Diatonične lestvice in ključi | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| V tabeli je prikazano število kratkih in dolgih tonov v vsaki lestvici. Molovske lestvice so zapisane z malimi črkami. | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je d-mol?
O: D-mol je teoretični ključ, ki temelji na glasbeni noti D♭.
V: Koliko je enakomernih tonov v ključu d-mol?
O: V ključu d-mol je sedem ploščin in ena dvojna ploščina.
V: Zakaj je običajno zapisana kot njena enharmonična ustreznica c-mol?
O: Ker ima toliko ploščin, je d-mol običajno zapisan kot enharmonični ekvivalent c-molu.
V: Ali lahko navedeš kakšen primer?
O: Mahlerjev tematski motiv "der kleine Appell" ("klic k redu") iz četrte in pete simfonije je v četrti simfoniji zapisan v d♭molu, v peti simfoniji pa v c♯molu. V Adagiu njegove 9. simfonije se solo fagotska tema najprej pojavi v d♭molu, vendar se še dvakrat vrne zapisana v c♯molu. Tudi Adagio Brucknerjeve Simfonije št. 8 ima fraze, ki so tonsko v d-molu, vendar so zapisane kot c-mol.
V: Ali obstajajo še kakšni drugi primeri glasbe, ki je napisana v obeh tonih?
O: Da, Mahlerjev tematski motiv "der kleine Appell" ("klic k redu") iz četrte in pete simfonije ter Adagio iz Brucknerjeve osme simfonije imata fraze, ki so tonsko v d♭molu, vendar zapisane kot c↪So_266f-mol.
Iskati