D-Mol
D-mol je molovska lestvica, ki temelji na D ♯. Pri harmonski molovi lestvici se C♯ dvigne na C
. Njena ključna signatura ima šest kratkih tonov.
Es-mol je njen enharmonični ekvivalent. Njen relativni durovski ton je Fis-dur, vzporedni durovski ton pa D-dur. Običajno ga nadomeščamo z Es-dur, ker je zaradi dveh dvojnih šumov D-dur nepraktičen za uporabo.
Ker imata d-mol in njegova enharmonična ustreznica ključno signaturo s šestimi akcidentalnimi toni, nobeden od njiju ni jasno uporabljen namesto drugega. Na primer, uporaba melodične različice d-mol
na harfi je zelo težavna. Pedal B je mogoče nastaviti v ostro pozicijo, vendar ni dvojne ostre pozicije, v katero bi lahko nastavili pedal C. V prvi knjigi Dobro uglašenega klavirja se je Bach odločil, da bo osmi preludij napisal v es-molu, spremljajočo fugo pa v d-molu. (V drugi knjigi je Bach tako osmi preludij kot fugo napisal v d-karp-molu.)
Glasba, napisana v tej tonaliteti, velja za zelo težko berljivo, kar pomeni, da je bilo v obdobju klasicizma v tej tonaliteti napisanih le malo glasbe. Es-mol je lažji za mnoge pihalne in lesne instrumente.
Najbolj znana skladba v tem tonu je Skrjabinova znamenita Etuda op. 8, št. 12. Tudi ruskemu skladatelju Ljapunovu je bil ta ključ najbrž všeč, saj je v njem napisal drugo etudo iz sklopa op. 11, petnajst let pozneje pa še Variacije na rusko temo, op. 49. Tudi njegov zgodnji Klavirski koncert št. 1, op. 4, je bil napisan v enharmoničnem ključu es-mol.
V nekaterih partiturah so šestnajstkratne ključne signature v basovskem ključu zapisane z ostrim A v zgornji vrstici. Tega ne počnemo pogosto, ker se razlikuje od visokega ključa.
V orkestrski glasbi se ta tipka ne uporablja pogosto, temveč se pogosteje uporablja v glasbi na klaviaturah. Pri aranžiranju te klavirske glasbe za orkester nekateri priporočajo transpozicijo glasbe v d-mol ali e-mol. Če je treba uporabiti d-mol, morajo biti b-molovi pihalni instrumenti napisani v f-molu in ne v es-molu.
Lestvice in ključi
| · v · t · e Diatonične lestvice in ključi | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| V tabeli je prikazano število kratkih in dolgih tonov v vsaki lestvici. Molovske lestvice so zapisane z malimi črkami. | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je d-mol?
O: D-mol je molovska lestvica, ki temelji na D♯. V svoji ključni signaturi ima šest kratkih tonov, njen enharmonični ekvivalent pa je Es-mol.
V: Katera je relativna durova lestvica d-mol?
O: Relativni durovski ton D-molu je F-dur.
V: Kaj je vzporedni durovski ton d-mol?
O: Vzporedni durovski ton D-dura se običajno nadomesti z Es-dur, ker je zaradi dveh dvojnih skarpov D-dura nepraktičen za uporabo.
V: Zakaj Bach napiše osmi preludij v es-molu, spremljajočo fugo pa v cis-molu?
O: Bach se je odločil napisati osmi preludij v es-molu, spremljevalno fugo pa v cis-molu, ker je glasba, napisana v tej tonaliteti, veljala za zelo težko berljivo, zato je bilo v obdobju klasicizma v tej tonaliteti napisanih le malo glasbe.
V: Kdo je napisal Etudo op. 8 št. 12?
O: Etudo op. 8 št. 12 je napisal ruski skladatelj Skrjabin.
V: Koliko skladb je Ljapunov napisal v kateri koli različici te tonalitete?
O: Ljapunov je napisal tri skladbe z eno od različic tega ključa - drugo etudo iz niza op. 11, Variacije na rusko temo op. 49 in Klavirski koncert št. 1 op. 4.
V: Kako je treba zapisati pihala, če igrajo glasbo, napisano za klavir v tej ključni signaturi?
O: Če pihala igrajo glasbo, napisano za klavir v tej ključni pisavi, morajo biti njihovi deli zapisani v f-molu in ne v cis-molu.
