Aleksander Skrjabin: ruski skladatelj, pianist in avantgardni vizionar
Aleksander Skrjabin (tudi Skrjabin) (rojen v Moskvi 6. januarja 1872; umrl v Moskvi 27. aprila 1915) je bil znan ruski skladatelj in pianist. Pisal je glasbo za orkester in klavir. Njegova glasba sodi v obdobje pozne romantike, vendar njegova poznejša dela zvenijo precej moderno, nanj pa je vplival tudi impresionizem. Imel je nekaj zelo nenavadnih zamisli o združevanju vseh umetnosti v enem delu.
Življenje in izobrazba
Aleksander Skrjabin se je izobraževal v Moskvi, kjer je prejel trdošolano glasbeno izobrazbo in hitro pokazal izjemen talent za klavir. Sprva je bil močno pod vplivom Frédérica Chopina, kar se odraža v njegovih zgodnjih preludijih, mazurkah in klavirskih skladbah. Sčasoma se je njegova glasbena govorica razvijala v smeri ekspresivnih, harmonično eksperimentirajočih struktur in vse bolj osebne mistične vizije umetnosti.
Glasbeni slog in inovacije
Skrjabinova glasba prehaja od kasno-romantičnih, čutnih melodij k zelo originalnemu, včasih atonalnemu idiomu. Značilne značilnosti njegovega sloga so:
- Eksperimentalna harmonija: razvijal je lastne harmonične gradnike in intervalne kombinacije — med najbolj znanimi je t. i. »mistični akord« (mystic chord), ki daje njegovi pozni glasbi poseben zvok;
- Povezava glasbe in barv: trdil je, da čuti barve ob določenih glasbenih tonih (sajeta sinestezijo) in si je zamislil izvedbe, kjer se svetloba povezuje z zvokom;
- Nov pristop k formi: njegovi koračni prelomi v dinamiki, teksturi in tonalnosti ustvarjajo občutek stalne rasti in transformacije;
- Poglobljena pianistična pisava: njegova klavirska dela zahtevajo visoko tehniko, izrazno obvladovanje barv in pedala ter nov pogled na zvok instrumenta.
Najpomembnejša dela
Med njegovimi najbolj znanimi stvaritvami so tako klavirska kot orkestralna dela. Nekaj izmed njih:
- Deset klavirskih sonat — te sonate predstavljajo kronološki preskok od relativno konvencionalnih oblik k zelo inovativnim, dramatičnim in mističnim strukturam;
- Poem of Ecstasy (Poema ekstaze), Op. 54: orkestralno delo, v katerem se izraža Skrjabinova filozofija notranjega razcveta in transcendence;
- Prometheus: The Poem of Fire, Op. 60: znano tudi po vključitvi ideje »klavira svetlobe« (barvna ali svetlobna partitura), s katerim je želel uskladiti barve in zvok;
- Vers la flamme, Op. 72: pozno klavirsko delo, ki pogosto velja za enega najintenzivnejših in najbolj skrivnostnih zaključkov njegovega ustvarjanja;
- Več preludijev, etud in manjših del za klavir, ki so še vedno redno na koncertnih programih pianistov po svetu.
Mistično-religiozna vizija in »Mysterium«
Skrjabin ni bil samo glasbenik, temveč tudi vizionar. V poznejših letih je razvijal kompleksno, mistično-filosofsko idejo umetnosti kot sredstva preobrazbe človeštva. Njegov obsežen in neuresničen projekt »Mysterium« je bila zamisel za velikodinamično, večdnevno izvedbo, ki naj bi vključevala glasbo, besedo, barve, vonje in ples ter povzročila univerzalno duhovno preobrazbo gledalcev. Čeprav je ostala le v osnutkih, je ta vizija močno zaznamovala njegov ugled kot avantgardnega vizionarja.
Vpliv in dediščina
Skrjabin je pomembno vplival na razvoj sodobne glasbe 20. stoletja. Njegove harmonične raziskave so bile predznak poznejših eksperimentov z atonalnostjo in barvno asociacijo zvoka, njegova dela pa so navdihnila številne skladatelje in pianistke. Danes je Skrjabin stalnica koncertnih programov in predmet številnih raziskav — tako glasbenih kot filozofsko-estetskih.
Smrt
Aleksander Skrjabin je umrl v Moskvi 27. aprila 1915. Njegova smrt je prekinila ambiciozne načrte in nedokončane projekte, vendar je njegova zapuščina ostala močna in vplivna.
Kje začeti poslušati Skrjabina
Za uvod v njegovo glasbo so primerni zgodnji klavirski prelujdi (ki kažejo Chopinov vpliv), nato pa priporočam poslušanje klavirskih sonat (npr. 5. in 9.), »Poem of Ecstasy« in »Prometheus« za razumevanje njegove orkestralne vizije ter »Vers la flamme« kot primer njegove pozne, intenzivne pisave.
Opomba: Skrjabin ostaja eden izmed najbolj fascinantnih in kompleksnih ustvarjalcev prehoda med romantiko in moderno glasbo — združuje izjemno pianistsko mojstrstvo z drzno inovativno zamislijo o vlogi umetnosti v človekovem duhovnem razvoju.
Življenje
Skrjabin je bil edini otrok v aristokratski družini. Vedno je bil ponosen, da se je rodil na božični dan (6. januar je v ruski pravoslavni cerkvi božični dan). Mati mu je umrla, ko je bil star eno leto, oče pa je večino časa preživel v tujini, kjer je delal kot diplomat. Zanj so skrbele teta, babica in prababica, ki so se z njim ukvarjale, tako da je bil zelo razvajen otrok. Ko je odraščal, je bil zelo nizke rasti in njegove roke so na klavirju lahko raztegnile le eno oktavo (osem tonov).
Skrjabin se je izobraževal v moskovskem kadetskem korpusu. Naučil se je igrati klavir in se spoprijateljil z leto dni mlajšim skladateljem Sergejem Rachmaninovim. Osvojil je drugo zlato medaljo, ki so jo kdajkoli podelili na moskovskem konservatoriju (prvo je dobil Rachmaninov). Vadil je Balakirevovo skladbo Islamey, vendar si je pri tem poškodoval desno roko. Kljub temu mu je uspelo nadaljevati kariero pianista, vendar je napisal nekaj klavirskih skladb samo za levo roko. Na spletni strani 1895 je potoval po številnih evropskih državah, kjer je koncertiral in napisal veliko klavirske glasbe. Poročil se je v 1897. Z ženo je odšel v Odeso, kjer je igral svoj klavirski koncert, nato pa je več mesecev preživel v Parizu. Poučeval je na moskovskem konservatoriju in napisal nekaj pomembnih orkestrskih skladb. Pozneje je zapustil ženo in otroke ter za več let odšel v Evropo z drugo žensko. Ta je navdihnila veliko njegove glasbe. Skrjabin je do konca življenja še naprej potoval in igral klavir. Ko je bil v Londonu leta 1914 je imel na ustnici čir, ki se je vedno bolj slabšal, dokler ni leto pozneje umrl.
Njegova glasba
Skrjabin je imel rad Chopinovo glasbo, zato je napisal veliko kratkih skladb, imenovanih Preludiji, ki kažejo Chopinov vpliv. Ko se je staral, je njegova glasba postajala vse bolj osebna. Bil je zelo egocentričen (mislil je samo nase in ne na druge ljudi) in imel je nenavadne zamisli. Želel je napisati delo, ki bi združevalo vse umetnosti in vse čute: glasbo, ples, poezijo, barve in celo vonjave. To delo je želel uprizoriti ob jezeru v Indiji. To delo ni bilo nikoli dokončano ali izvedeno in ne vemo, ali je resno mislil, da se bo zgodilo, vendar si je kupil sončno čelado.
Skrjabin je v svoji glasbi poskušal uporabljati različne harmonije. Imel je najljubši akord, ki ga je imenoval "mistični akord" (od spodaj navzgor: c, fis, b, es, a, d). Uporabljal ga je na veliko načinov. Med njegovimi orkestralnimi deli so Klavirski koncert, tri simfonije, Le poème de l'extase (Pesem o ekstazi) in Prométhée, le poème du feu (Prometej, pesem ognja). Njegova glasba, ki je skrivnostna in sanjska, je podobna francoskim skladateljem impresionistom, kot je Debussy.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Aleksander Skrjabin?
O: Aleksander Skrjabin je bil znan ruski skladatelj in pianist, ki se je rodil 6. januarja 1872 v Moskvi in umrl 27. aprila 1915.
V: Katere vrste glasbe je napisal Aleksander Skrjabin?
O: Aleksander Skrjabin je pisal glasbo za orkester in klavir.
V: V katerem slogovnem obdobju je nastajala glasba Aleksandra Skrjabina?
O: Glasba Aleksandra Skrjabina spada v obdobje pozne romantike.
V: Ali je na glasbo Aleksandra Skrjabina vplival impresionizem?
O: Da, na Aleksandra Skrjabina je v njegovi glasbi vplival impresionizem.
V: Ali je imel Aleksander Skrjabin kakšne nenavadne ideje o umetnosti?
O: Da, Aleksander Skrjabin je imel zelo nenavadne zamisli o združevanju vseh umetnosti v eno delo.
V: Kdaj se je rodil Aleksander Skrjabin?
O: Aleksander Skrjabin se je rodil 6. januarja 1872.
V: Kdaj je umrl Aleksander Skrjabin?
O: Aleksander Skrjabin je umrl 27. aprila 1915.
