G-mol: značilnosti, harmonska in melodična lestvica ter orkestracija

G-mol: poglobljen vodič — značilnosti, harmonska in melodična lestvica, ključavnica, transpozicija in orkestracija za klavir ter pihala s praktičnimi primeri.

Avtor: Leandro Alegsa

G-mol je molovska lestvica, ki temelji na tonu G (koncertni G). Obstajajo tri običajne oblike: naravna (naturalna) g-mol, harmonska g-mol in melodična g-mol, vsaka z drugačnim označevanjem stopinj z akcidentalom.

Osnovne značilnosti in lestvice

Naturalna (naravna) g-mol: G – A – B♭ – C – D – E♭ – F – G.

Harmonska g-mol: G – A – B♭ – C – D – E♭ – F♯ – G. Pri harmonski različici se sedma stopnja (F) dvigne za pol tona na F♯. V nekaterih izjemnih enharmoničnih zapisih se lahko pojavi tudi dvojni križec (F𝄪), kar prikazuje spodnja slika znaka za dvojni križec: double sharp, vendar to pri standardni g-mol praksi ni običajno.

Melodična g-mol (v vzpenjajoči smeri): G – A – B♭ – C – D – E♮ – F♯ – G; pri padajoči smeri se običajno vrne na naturalno obliko: G – F – E♭ – D – C – B♭ – A – G.

Ključavnica in sorodni toni

Njena ključavnica (concert key signature) ima dva b-mola: B♭ in E♭ (tj. dve znani oznaki za molno ključavnico).

Njen relativni durovski pomen je H-dur — po domači in mednarodni notni praksi je pravilna navedba B♭-dur (relativni durni ton je B♭), medtem ko v nekaterih notacijskih sistemih oziroma v nemški terminologiji nastanejo zmede (v nemščini oznaka H pomeni B naravno). Zato je dobro biti pozoren na različne notacijske konvencije.

Uporaba v orkestrski in klavirski glasbi, transpozicija

G-mol je pogosto uporabljan tudi v orkestrski literaturi — med najbolj znanimi primeri je Mozartova Simfonija št. 40 v g-molu (KV 550). Ni res, da se g-mol v orkestrski glasbi "običajno ne uporablja"; nasprotno, gre za uveljavljen ton, ki ga skladatelji izberejo iz izraznih ali barvnih razlogov.

V glasbi za tipke (klavir) je g-mol priljubljena izbira zaradi značilnega zvena in razpoloženja; primeri vključujejo dela skladateljev, kot so Mozart, Chopin, in tudi nekatere klavirske skladbe Alekseja Skrjabina (Skrjabin), kjer se pojavljajo različne molske barve.

Pri orkestraciji klavirske glasbe (pisanje glasbe tako, da jo lahko igra orkester) se včasih glasba transponira v drug ključ zaradi boljšega tehničnega ali barvnega učinka za orkester. Ko aranžiramo koncertno glasbo v g-mol, moramo upoštevati transpozicije pihalnih in drugih transponiranih instrumentov:

  • Za instrumente v B♭ (npr. klarinet v B♭, trobenta v B♭) zveni ton za velike sekunde nižje kot zapisan — zato, da bi orkester slišal koncertno G, moramo pihalni glas napisati za celoten ton višje, torej v A-molu (written A minor za concert G minor).
  • Za instrumente v E♭ (npr. altsaks) in druge transponirane skupine veljajo ustrezne transpozicije (pogosto navzgor ali navzdol glede na njihovo tonaliteto); aranžer mora vedno preveriti smer in interval transpozicije za vsak instrument posebej.

Notografske in izdaniške razlike

Različne izdaje in notografske prakse lahko prikazujejo ključavnice in akcidentale na nekoliko drugačen način, zlasti pri zapisu v violinskem ali basovskem ključu. V nekaterih redkih ali starejših partiturah se ureditev znakov v basovskem ključu razlikuje (na primer postavitev ostrih ali b-molov na različnih linijah ali različno vizualno porazdelitev), kar je predvsem zadeva uredniške konvencije in bralnosti za oratorium ali partituro velikega obsega.

Sklepne opombe

G-mol je izrazit, vsestranski ton z bogato literaturo tako za solo kot za orkester. Pri študiju ali aranžiranju v g-molu bodite pozorni na:

  • razlike med naturalno, harmonsko in melodično različico;
  • pravilno rabo ključavnice (B♭ in E♭);
  • transpozicije za pihala in druge transponirane instrumente;
  • morebitne izdaniške različice zapisa, ki vplivajo na umestitev akcidentalov v violinskem ali basovskem ključu.

Če želite, vam lahko priložim notni primer vseh treh različic g-mol lestvice ali pregled tipičnih orkestrskih transpozicij za posamezne instrumente.

Lestvice in ključi

·         v

·         t

·         e

Diatonične lestvice in ključi

Circle of fifths

Stanovanja

Ostre predmete

Glavni

manjši

Glavni

manjši

0

C, a

1

F

d

G

e

2

B♭

g

D

b

3

E♭

c

A

f♯

4

A♭

f

E

c♯

5

D♭

b♭

B

g♯

6

G♭

e♭

F♯

d♯

7

C♭

a♭

C♯

a♯

8

F♭

d♭

G♯

e♯

V tabeli je prikazano število kratkih in dolgih tonov v vsaki lestvici. Molovske lestvice so zapisane z malimi črkami.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je cis-mol?


O: G-mol je molovska lestvica, ki temelji na G♯. Pri harmonski molu je F♯ dvignjena na F. Njena ključna signatura ima pet kratkih tonov, njen relativni durovski ton pa je B-dur.

V: Kako se g-mol običajno uporablja v orkestrski glasbi?


O: G-mol se v orkestrski glasbi običajno ne uporablja, razen za modulacijo.

V: Kje je pogostejša?


O: Pogostejši je v glasbi s tipkami, kot so Skrjabinove sonate.

V: Kako lahko klavirsko glasbo orkestriramo za orkester?


O: Klavirsko glasbo lahko orkestriramo tako, da jo transponiramo v g-mol ali a-mol.

V: Če je treba uporabiti cis-mol, v čem naj bo napisan del za pihala?


O: Če je treba uporabiti cis-mol, morajo biti pihala napisana v b-molu in ne v a-molu.

V: Kako je v nekaterih partiturah v basovskem ključu zapisana petoštevilčna ključavnica?


O: V nekaterih partiturah je 5 ostrih ključev v basovskem ključu zapisanih tako, da je ost za A v zgornji vrstici.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3