Gabriel Urbain Fauré (rojen 12. maja 1845 v Pamiers, Ariège, Midi-Pyrénées; umrl 4. novembra 1924 v Parizu) je bil francoski skladatelj, organist, pianist in glasbeni pedagog. Bil je najpomembnejši francoski skladatelj svojega časa. Njegov način pisanja glasbe, zlasti njegove harmonije, je imel velik vpliv na številne skladatelje 20. stoletja. Večina francoskih skladateljev tistega časa je zaslovela s pisanjem oper, Faure pa je napisal le eno opero. Njegova najpomembnejša dela so francoske pesmi, komorna in klavirska glasba. Njegov Rekviem (ki vključuje solo Pie Jesu za visokotonca ali sopran) je eden najbolj priljubljenih rekvijemov in ga je mogoče izvajati s precej majhnim orkestrom in zborom. Druge zelo priljubljene skladbe so njegova Berçeuse iz suite Dolly za klavirski duet, Sicilienne iz glasbe za Pelléas et Mélisande in pesem Après un rêve, ki se včasih izvaja tudi s solističnim instrumentom, npr. violončelom.
Življenjepis in poklicna pot
Fauré je glasbeno izobrazbo začel že v otroštvu; izstopal je kot nadarjen pianist in organist. Dolga leta je bil imenovan za organista in vodjo glasbe v pariški cerkvi La Madeleine (Engl. Église de la Madeleine), kar mu je zagotovilo stik z bogato cerkveno in koncertno tradicijo ter priložnosti za izvajanje svojih del. Leta 1896 je postal profesor kompozicije na pariškem Konzervatoriju (Conservatoire de Paris), od 1905 do 1920 pa je bil njegov direktor. V tem času je imel velik vpliv na francijsko glasbeno izobraževanje in na mlade skladatelje, ki so pozneje sami zasloveli.
Glasbeni slog in vpliv
Fauréjev slog se odlikuje po izčiščenosti, prefinjenosti in ekonomiji izraza. Njegove melodije so pogosto lirskih, skoraj govornih linij; harmonija pa uporablja modalne barve, premike med tonikami in vse bolj razširjeno, subtilno rabo disonanc in nezaključenih akordov. Ta harmonijska iznajdljivost je bila pomembna za razvoj francoskega glasbenega idioma 20. stoletja in je vplivala na skladatelje, kot so Claude Debussy, Maurice Ravel in drugi.
Glavna dela
Fauré je napisal številne pesmi (mélodies), kamerno glasbo in klavirske miniaturе. Med njegovimi najbolje poznanimi deli so:
- Rekviem (Op. 48) – intimno, nežno zasnovan rekviem, zelo priljubljen v sakralnem in koncertnem repertoarju;
- Dolly Suite (Op. 56) – zbirka za klavirski duet, iz katere izstopa Berçeuse;
- Sicilienne – znana svetla in nežna skladba, pogosto izvajana tudi v priredbah za različne zasedbe;
- Pesmi (mélodies) – več kot sto liričnih solo pesmi, med katerimi je najbolj znana Après un rêve;
- Komorna dela – violinske in violončelovske sonate, klavirski kvartet in drugi komorni žanri;
- Klavirska dela – nocturne, barcarolle, impromptu, preludiji in druge klavirske miniaturne oblike, ki so pomemben del klavirske literature.
Pedagoški vpliv in učenci
Kot profesor in kasneje direktor Konzervatorija je Fauré vplival na vrsto pomembnih skladateljev in glasbenikov. Med njegovimi učenci oziroma mladimi skladatelji, ki so bili pod njegovim vplivom, so bili med drugimi Maurice Ravel, Nadia Boulanger, Georges Enescu in mnogi drugi, ki so francosko glasbeno izročilo razvili naprej.
Osebno in poznejša leta
V poznejših letih je Fauré doživel postopno poslabšanje sluha, kar je vplivalo na njegovo koncertno delovanje in vodenje. Kljub temu je v zadnjih desetletjih svojega življenja ostal ustvarjalen in je sklenil številna pomembna dela, ki so mu utrdila sloves enega najpomembnejših francoskih skladateljev prehoda med romantiko in modernizmom.
Zapustina
Fauréjev pomen se meri v trajni popularnosti njegovih pesmi, komorne glasbe in klavirskih del. Njegova glasba ostaja cenjena zaradi subtilne harmonije, intimnega izraza in rafinirane oblike. Danes se njegova dela redno izvajajo in snemajo, njegova pedagogika pa je pomembna sestavina zgodovine francoskega glasbenega izobraževanja.


