Béla Bartók (1881–1945): madžarski skladatelj, pianist in etnomuzikolog
Béla Bartók (rojen 25. marca 1881 v Nagyszentimiklósu na Madžarskem, umrl 26. septembra 1945 v New Yorku) je bil eden najvplivnejših madžarskih skladateljev in cenjen pianist. Velja za enega najpomembnejših in najbolj izvirnih glasbenikov 20. stoletja: bil je skladatelj, pianist, zbiralec ljudskih pesmi in raziskovalec glasbene tradicije. Zelo se je zanimal za ljudsko glasbo in veliko potoval po Madžarski in sosednjih območjih, tudi po Romuniji, kjer je poslušal in zapisoval starodavne melodije ter ritme. V svoji lastni ustvarjalnosti je pogosto uporabljal slog in elemente teh pesmi, kar je privedlo do edinstvene združitve ljudske tradicije in sodobne umetne glasbe. Znan je po svoji klavirski glasbi, godalnih kvartetih in več skladbah za orkester, med katerimi je tudi Koncert za orkester. Bartókove harmonije in živahni ritmi so bili včasih precej novi za klasično glasbo in nekateri poslušalci so jih sprva težko razumeli.
Življenje in izobraževanje
Bartók se je izobraževal na Glasbeni akademiji v Budimpešti, kjer je študiral klavir in kompozicijo. Tam so ga poučevali med drugim István Thomán (klavir) in János Koessler (kompozicija). Kot pianist je bil tehnično izurjen, a ga je že zgodaj privlačila ljudska melodika in modalne strukture, ki so mu pomagale razviti lastni glasbeni jezik. V času svojega delovanja je predaval in deloval tudi kot pedagog, obenem pa je intenzivno raziskoval in dokumentiral ljudsko glasbo.
Etnomuzikologija in zbiranje ljudskih pesmi
Bartók je skupaj z Zoltánom Kodályjem in samostojno zbral in zapisal na tisoče ljudskih pesmi z različnih območij Srednje Evrope. Za družbene in etnografske potrebe je uporabljal poljudne metode ter tehnične pripomočke svojega časa (npr. fonografske posnetke), da bi natančno zajel melodije, ritme in besedila. Njegovo delo je pomagalo uveljaviti etnomuzikologijo kot znanstveno disciplino in spremenilo razumevanje evropske ljudske glasbene dediščine.
Skladateljska tehnika in glavna dela
Bartókova glasba združuje ljudske motive z modernimi harmonskimi in ritmičnimi postopki. Uporabljal je modalne lestvice, pentatonične oblike, kompleksne metrične premike in pogosto asimetrične ritme, ki izhajajo iz ljudskih virov. Med njegovimi najbolj znanimi deli so klavirski cikli (npr. Mikrokosmos — zbirka pedagoških skladb), virtuozne skladbe za klavir kot Allegro barbaro in Out of Doors, šest godalnih kvartetov, ter več velikih orkestralnih del, kot sta Koncert za orkester in Glasba za godala, tolkala in celesto (Music for Strings, Percussion and Celesta). Njegova dela se pogosto odlikujejo z izrazitimi kontrasti, inovativno uporabo orkestrske barve in značilno "nočno" atmosfero v nekaterih skladbah.
Odhod v ZDA, poznejše življenje in zapuščina
V času naraščajočih političnih stisk v Evropi je Bartók v poznih 30. letih prejšnjega stoletja zaprtal svoja potovanja in leta 1940 emigriral v ZDA, kjer je živel do smrti. Tam se je soočal z zdravstvenimi težavami in finančnimi težavami, a je kljub temu ustvaril pomembna dela. Umrl je 26. septembra 1945 v New Yorku. Njegova zapuščina je ogromna: poleg avtorskih del so pomembne tudi njegove etnomuzikološke zbirke, izdanih transkripcij in strokovnih študij, ki so še danes ključni v raziskavah ljudske glasbe.
Pomen
Bartók velja za enega ustanoviteljev sodobne etnomuzikologije in za skladatelja, ki je uspešno premostil razliko med ljudskim izročilom in umetno glasbeno izraznostjo 20. stoletja. Njegov vpliv se čuti v pedagoških programih (npr. Mikrokosmos), v repertoarju pianistov in godalcev ter v načinu, kako sodobni skladatelji razmišljajo o ritmu, harmoniji in zvoku. Njegove inovacije so obogatile glasbeno kulturo in odprle nove smeri za razvoj evropske in svetovne klasične glasbe.


Béla Bartók leta 1927
Otroštvo in zgodnja leta
Béla Bartók se je rodil v majhnem mestu Nagyszentmiklós. Takrat je bilo to mesto v Avstro-Ogrski, danes pa je v Romuniji. Ko je bil zelo majhen, je pokazal veliko glasbeno nadarjenost in mati ga je naučila igrati klavir.
Béla je bil v otroštvu pogosto bolan. Pri sedmih letih mu je umrl oče, mati pa ga je s sestro odpeljala v Nagyszőlős (danes se imenuje Vinogradiv in je v Ukrajini), nato pa v Pozsony (danes je to Bratislava na Slovaškem). Tam je imel pri enajstih letih svoj prvi javni recital. Na njem je predstavil nekaj glasbe, ki jo je sam napisal.
Zgodnja glasbena kariera
Kmalu se je začel učiti klavir pri Istvánu Thomanu, ki je študiral pri slavnem Franzu Lisztu. Na Kraljevi akademiji za glasbo v Budimpešti je imel ure kompozicije pri Jánosu Koesslerju. Tam je spoznal skladatelja Zoltána Kodályja, ki je imel nanj velik vpliv in je postal njegov življenjski prijatelj.
Kmalu je začel pisati daljše glasbene skladbe. Všeč mu je bila glasba Richarda Straussa in Clauda Debussyja, ki sta vplivala na njegov glasbeni slog. Začel se je zanimati za ljudsko glasbo. To je mogoče slišati v prvem od njegovih šestih godalnih kvartetov.
Bartók in Kodály sta skupaj potovala na podeželje, kjer sta zbirala in preučevala stare madžarske ljudske melodije. Ljudje so takrat mislili, da je prava madžarska ljudska glasba ciganska glasba. Bartók in Kodály sta pokazala, da poleg teh tradicij obstajajo še druge. Našla sta glasbo, ki je uporabljala pentatonične lestvice, podobne tistim, ki se uporabljajo v nekaterih delih Azije. Skladatelja sta te ljudske ideje začela uporabljati v svojih skladbah. Kodály je v svoji glasbi pogosto citiral (kopiral) dejanske ljudske pesmi, medtem ko je Bartók raje skladal glasbo, ki je zvenela kot ljudska pesem, ne da bi jo dejansko kopiral.


Bartók ob zaključku srednje šole
Srednja leta in kariera
Leta 1909 se je Bartók poročil z Márto Ziegler. Leta 1910 se jima je rodil sin, ki mu je bilo prav tako ime Béla.
Leta 1911 je Bartók napisal svojo edino opero Modrorobardov grad. V operi nastopata le dva pevca: Modrobradec in njegova žena Judita. Napisal je tudi balet z naslovom Leseni princ. S tem je zaslovel v tujini. Danes je še bolj znan drug balet, Čudežni mandarin. V njem se kaže vpliv Igorja Stravinskega, Arnolda Schoenberga in Richarda Straussa. Napisal je veliko komorne glasbe, med drugim šest godalnih kvartetov, dve violinski sonati in sonato za dva klavirja in tolkala. Napisal je tudi nekaj skladb za manjše orkestre: Divertimento za godala in Glasbo za godala, tolkala in celesto.
Bartók se je leta 1923 ločil od Márte in se poročil s študentko klavirja Ditto Pásztory. Njegov drugi sin Péter se je rodil leta 1924.
Druga svetovna vojna in poznejša kariera
Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, je Bartók kritiziral naciste. Ko so ti prišli na oblast v Nemčiji, je zavrnil koncerte v tej državi in ni uporabljal svojega nemškega založnika. Njegove politične ideje so mu na Madžarskem povzročale veliko težav.
Bartók je najprej poslal rokopise v tujino, nato pa je menil, da mora z Ditto Pásztory emigrirati v ZDA. Živela sta v New Yorku. Leta 1942 se jima je pridružil sin Péter, ki se je kasneje pridružil ameriški mornarici. Bartókov starejši sin Béla je ostal na Madžarskem.
Bartók se v ZDA ni počutil dobro in je zelo težko skladal. V Ameriki tudi ni bil zelo znan in za njegovo glasbo se ni zanimalo veliko ljudi. Z ženo Ditto sta prirejala koncerte, nekaj časa pa sta dobila tudi nekaj denarja za delo na zbirki jugoslovanskih ljudskih pesmi. Nista imela veliko denarja, čeprav je imel nekaj prijateljev, ki so jima dajali dovolj za preživetje. Serge Koussevitsky ga je prosil, naj napiše Koncert za orkester. Ta je kmalu postal Bartókovo najbolj priljubljeno delo in mu prinesel nekaj denarja. Yehudi Menuhin ga je prosil, naj napiše Sonato za violino solo. Zdi se, da ga je to ponovno navdušilo za skladanje, zato je napisal Koncert za klavir št. 3 in začel pisati Koncert za violo.
Bartók je umrl 26. septembra 1945 v New Yorku, star 64 let, zaradi policitemije. Koncert za violo je ob smrti pustil nedokončan; kasneje ga je dokončal njegov učenec Tibor Serly.
Glasba
Bartókova glasba vsebuje številne sodobne tehnike, kot so atonalnost, bitonalnost in sodobne harmonije. Pogosto uporablja različne vrste lestvic (ne le durove in molove) in zelo zapletene ritme. Mnoge od njih je navdihnila ljudska glasba, ki jo je slišal. Napisal je veliko klavirske glasbe, vključno z nekaterimi enostavnimi skladbami za ljudi, ki se učijo igranja klavirja. Med njimi je tudi zbirka skladb v šestih zvezkih z naslovom Mikrokosmos, ki so danes zelo priljubljene med mladimi glasbeniki.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Béla Bartók?
O: Béla Bartók je bil slavni madžarski skladatelj in pianist 20. stoletja.
V: Zakaj se je Bartók zanimal za ljudsko glasbo?
O: Bartók se je zelo zanimal za ljudsko glasbo in je veliko potoval na Madžarsko in v druge države, vključno z Romunijo, da bi poslušal ljudske pesmi, ki so jih prepevali tamkajšnji prebivalci.
V: Kako je Bartók v svojih skladbah uporabljal ljudsko glasbo?
O: Bartók je v svoji glasbi pogosto uporabljal slog ljudskih pesmi.
V: Po katerih vrstah glasbe je Bartók znan?
O: Bartók je znan po svoji klavirski glasbi, godalnih kvartetih in več skladbah za orkester, med katerimi je tudi Koncert za orkester.
V: Ali so bile Bartókove harmonije in ritmi pri občinstvu dobro sprejete?
O: Bartókove harmonije in živahni ritmi so bili v klasični glasbi včasih precej novi, zato so jih nekateri poslušalci sprva težko razumeli.
V: Kdaj in kje se je Bartók rodil in umrl?
O: Bartók se je rodil 25. marca 1881 v Nagyszentimiklósu na Madžarskem, umrl pa 26. septembra 1945 v New Yorku.
V: Kakšen je bil Bartókov prispevek h klasični glasbi?
O: Bartók je bil eden najpomembnejših in najbolj izvirnih skladateljev 20. stoletja, njegova uporaba ljudske glasbe v klasičnih skladbah pa je bila pomemben prispevek k tej zvrsti.